Xana se stara. Tudi njeno zdravstveno stanje se slabša, čeprav za enkrat (trkam) ni vidne krize. Bolj se zadnje mesece kaže kriza v njenem vedenju. Po eni strani je taka mladostno razigrana starka. Rada bi bila "enakopravna" s Cubo, ko je v igri tek za žogo, rada bi jo ulovila, ko jo Cuba vabi k igri, če na sprehodu srečamo kakšnega psa,Xana rine vanj kar prej ni počela in vabi k igri tudi njega. Pa v resnici ne zmore več. Glava, možgani bi, telo pa ne sledi več. Mimogrede izgubi ravnotežje.Če teče dlje kot nekaj sekund, pa se drugo jutro težko vstane. Metanje žog zgleda tako, da najprej mečem eni in potem še drugi. Da lahko mete prilagodim eni in drugi. Verjetno bi bilo iz zdravstvenega vidika najbolje, da Xana nikoli ne bi videla žoge...pa ji ne morem vzeti še tega. Vzela sem ji treninge, tekme, najino delo, najin užitek. In,ko jo vidim kako se ji svetijo oči, ko vidi žogo...ne morem. Cuba pridno počaka, da se poigram s Xano. Ko je na vrsti Cuba, pa gospa starka ne čaka pridno. Kljub mojim poveljem teče za Cubo in na koncu vsa depresivna pristane na privezu. Ja, selektiven sluh ima! V to sem prepričana. Pa slabo vidi. Dela se ji mrena. In ne razkopava več smeti, ko jo pustimo samo. Ima pa novo potezo. Včasih se polula, ko ji kaj rečem. Ne da bi se drla na njo, še manj, da bi jo kaznovala. Ne vem točno v čem je fora. Zdi se mi kot, da ne bi razumela več nekaterih besed. Ko pridem(o) domov je nehala pozdravljat. Pa ne ,da ne bi slišala, ker leži na sedežni, nas gleda in maha z repom. Vesela je, če pridemo k njej in jo pobožamo. Ona pa ne pride več k vratom. Na sprehodih je na trenutke prav odsotna. Kot, da ne bi vedela kje hodi. Včasih čaka pri napačni strani vhodnih vrat. Tudi na veliko potrebo hodi večkrat in po malem. Sklepamo, da težko zdrži v položaju, ki je potreben takrat, ko opravlja veliko potrebo in posledično to opravlja po delih. Tudi doma se občasno "pokaka". To celo tako, da se najprej podela na mestu, kjer leži in se šele potem prestavi.
Se mi zdi, da obe težko razumeva poglavje, ki naju je obiskalo. Pride dan, ko mi je tako hudo, da se je kar malo "izogibam". Pa ne, da bi se je zares hotela izognit, le v drugo delo se še bolj zakopljem dokler me tisti čuden občutek ne mine. Solzne oči dobim vedno, ko kdo od znancev in prijateljev reče,da je carica, kraljica, ena izmed tisočih.... Vem, da so to vsi psi za svoje ljudi, Xana se je očitno uspela dotaknit tudi tistih, ki jim v osnovi ni to, kar je meni. Včasih se zalotim, da se izogibam pogovorom o njej.Včasih....si želim, da bi se čas ustavil. Stara moja, sem vem, da si Pes (z največjo možno začetnico)....hvala, ker si. Pojma nimaš kaj vse ti je uspelo in pojma nimaš kako zelo sem ti hvaležna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar