Predstavitev v Osnovni šoli Primoža Trubarja

V soboto 15.10. se je odvila še ena super predstavitev naših psov in našega društva. Tokrat smo se predstavili v Laškem. V mislih sem imela, da bo tokrat z menoj Cuba, a zaradi gonitve in prisotnosti nekastriranega samca, sem s seboj raje vzela Xano. Xana je bila seveda navdušena, da ji je ponovno padla "žlica v med".

 Moram priznati, da je bila to moja najljubša, najboljša predstavitev v vseh skoraj polnih desetih letih. Tako pridni otroci, super učiteljice,celoten kolektiv pa tako zelo naklonjen psom, kot da bi vse skupaj človek sanjal. Prvič v skoraj polnih desetih letih je po zaključenem "uradnem delu", Xana ležala ob meni med tem, ko sem v šolski jedilnici malicala. Pa ni bila edina, ki je lahko ležala ob meni. Vse štiri pse so sprejeli z veseljem in navdušenjem. Noro, noro! In še zelo zelo luštna ročno izdelana darilca smo prejeli v zahvalo.


Skratka, težko opisati z besedami, ampak res super izkušnja in še več šol/vrtcev se naj zgleduje po njih. Hvala vam!

Obisk v Centru za varstvo starejših in obisk vrtca Šmarje pri Jelšah

V zadnjih 14 dneh sva s Xano spet dvakrat obiskali ljudi. Enkrat so bili otroci, drugič pa ljudje s posebnimi potrebami.


Ljudi z posebnimi potrebami nisva obiskali prvič. Pred nekaj leti sva že bili,vendar ne v istem Centru kot tokrat. Tokrat sva ob sebi imeli družbo. Kolegico iz društva, ki je s svojo psičko na začetku reševalne poti, v vlogi "obiskovalk" pa sta se odlično odrezali.  Xana je kot vedno vse skupaj prenesla odlično, ni dolgo trajalo, zato ni bilo naporno. Vesela sem, da sva tem ljudem polepšali dan. Ob enem pa sem se zavedala, da sem resnično hvaležna za zdravega otroka in vse nas. Ko vidiš kaj vse ti lahko prinese življenje, ceniš prav vse na kar sicer, ob normalnem vsakdanu pozabiš.

Včeraj,4.10, pa sva obiskali vrtec Šmarje pri Jelšah. Ravno sem se spomnila, da sva ga prvič obiskali pri Xaninih 11 mesecih. Od takrat sva vsakoletni obiskovalki. To je definitivno najbolj naporna predstavitev kar jih imamo skozi vsa leta. Ogromno število otrok.Od tistih, ki jim še ni čisto jasno kaj predstavljamo tam, do tistih, ki so že namazani z vsemi "žavbami", a nam z veseljem prisluhnejo.  Letos prvič sem opazila, da je ta predstavitev Xano močno izčrpala. Čeprav trikcev ne kaževa več, niti česa drugega ne, ji je bilo naporno. Otroke je sicer odlično prenašala,tukaj ji še vedno popolnoma zaupam. Nekako je ugotovila tudi,da se jim lahko umakne, če želi, ker ima to možnost vedno na voljo. Sem pa po tej predstavitvi sklenila, da tako napornih in dolgo trajajočih obiskov vrtca in šol, s Xano ne bom več izvajala. Zaradi mojega novega delovnika, bom obiske za nekaj časa verjetno postavila ob stran. Kadar mi bo čas vseeno dopuščal, pa mislim, da bo z menoj Cuba. No, kakšen ne preveč naporen obisk vseeno upam, da bo še namenjen Xani.

Tako pač je....  težko si priznam, a Xana prihaja oz. je že krepko tu...v jeseni svojega življenja. Njeni možgani si želijo več kot zmore njeno telo. Priznam,redko uspem najti pravo sredino, da potešim njene želje in ne obremenim njenega telesa. Večino časa jo držim nazaj, kar včasih komu deluje kot, da jo "dajem stranski tir". Potem vsake toliko popustim in ji dan naredim tak, kot si ga ona želi. Takrat se ji v trenutku vrnejo iskrice v oči, na pogled se zdi kot, da je vsaj 5 let mlajša. Žal naslednji dan ali dva aktivnost terja svoj davek. A zaenkrat (trkam) gre. Vem, da boljše ne bo nikoli, a dokler je stanje stabilno in sprejemljivo...toliko časa ji bom vsake toliko privoščila dan, ko v trenutku postane dokaj resna konkurenca Cubi.