V začetku leta sem na lastni koži izkusila, da včasih ni dobro riniti z glavo skozi zid, če ti nekaj ni namenjeno. Vsekakor pa mi je bila več kot očitno namenjena zmešana Cuba. Srečna, da se je tako izteklo in hvaležna zanjo.
Razen vsakoletnih vzponov in padcev na vseh "človeških področjih" ni bilo nobenih večjih zadev.
Prvič v življenju sem bila na čisto pravi bosanski poroki :) in čisto prvič v življenju sem iz besed prešla na dejanja na področju, kjer bi to morala storiti že zdavnaj. Prijateljstvo. Pravi prijatelji in sorodniki mi pravijo ,da sem kot Esmeralda, ki je končno spregledala. Le, da jaz sem bila vrsto let naivna kot ne vem kaj. Sedaj pa je prišel čas zame. Cenim in rada imam tistih nekaj pravih prijateljic, pa vse kolege in kolegice...tisti, ki pa zame nimate časa-tudi jaz ga nimam več in nikogar več ne prosim in čakam. Jap, prave prijateljice so lahko ena ali dve...ostalo vse pride in gre (na tak ali drugačen način). Meni je fino.Če tako kot je ostane, bom srečna, ne potrebujem več.
Mož me še vedno prenaša, kar je dober znak :P Otrok je zdrav, mi smo zdravi, psi so ok, spoznala sem komu kaj pomenim in to je to.
Leto 2016 bodi dobro, letu 2015 pa hvala za vsa spoznanja in dogodivščine.
