Najprej zdravje potem pa...  

Potem pa pride na vrsto vse ostalo. In nič drugače ni pri psih. Vsaj pri naših ne. Tudi, če moški del družine trdi, da ženska komplicira, previdnost pri teh stvareh ni odveč.  


 Kdor pozna mojega psa, ve, da niti slučajno ni mirna, počasna in ne vem kaj vse še nekateri najdejo pri svojih psih. Takšnega psa nikoli nisem hotela in..ga nimam. Vseeno bi bilo včasih fino, da bi ga imela, vsaj  ob določenih okoliščinah. Kot je recimo tale.  

Xana je danes stara 7let, že cca 2leti pa ni več toliko aktivna in pri kondiciji, kot je bila prejšnja leta. Očitno je šla skupaj z lastnico na porodniški dopust, ki se je prelevil v "zabušantski dopust". No, nekateri se s tem pač ne sprijaznijo. A ne gospa blond??  

Lani poleti, ko so bili res vroči dnevi, smo proti večeru psem metali žogico.  Sonce je sicer zašlo, a glej ga zlomka, očitno smo manjkali takrat, ko so povedali, da z umikom sonca, temperatura ne pade na -1 sredi "tahujš poletja". Ali pa sem jaz manjkala kje takrat, ko so na svet prihajali psi, ki imajo "poden" kar se tiče tekanja za žogico. No, z vsaj 5psi je Xana tekmovalno tekla več kot pol ure za tisto žogico. Potem smo opazili potemnjen jezik (takrat je večina nas, pametno uporabila besedo moder jezik). Šli sva k veterinarju, poslušal je srce, a glede na okoliščine in pregled srca ni delal travme. Predlagal je umirjanje psa, dovolj elektrocitov in nadaljnje opazovanje.  

Pa je bil lep čas mir. Xana je normalno živela dalje, ko bi človek že skoraj pozabil na to, pa se je ponovilo. Tokrat sredi zime. Dva dni zaporedoma, je Xana norela na snegu. Žogica, drugi psi, gremo do konca, reče ona temu. Dokler ne pade dol in "crkne", je žoga njena. Kaki Borderji?! To so amaterji v primerjavi z njo, ki pa reeees ne ve, kje je KONEC. Jaz sem se očitno v vseh teh letih, že navadila, na njeno "hiperaktivnost" in pozabljam, da glava bi, telo pa ne zmore. Tako je tudi tokrat dobila temnejšo,drugačno barvo jezika in spet, smo mu nadeli ime, barvo-moder. No, jaz sem mu. Pes se sicer obnaša normalno, ni zadihan, ne kašlja, ne diha težko, normalno urinira..vse izgleda ok.  

Tale jezik mi seveda ni dal miru in sem šla v bolj podrobno "akcijo". Na veterino, pisala pa sem mnogim poznanim veterinarjem, kolegom, prijateljem. Kaj naj naredim?  
Ultrazvok pri kardiologu, so predlagali prav vsi. Da takoj izločimo oz. najdemo morebitno napako na srcu. Odločila sem se za dr. vet. med,  Igorja Firma.  


Danes, 6.2. pa je bil dan D.  

O tem, da že več dni ne spim, da kot nora zbiram informacije ne bom, ker mislim, da me nihče, ki tole bere, ne pozna od danes.  Niti to mi ni treba poudarjati, da je bilo mene stah, kot bi čakala na to, da me na živo operirajo (porod je v primerjavi s tem, mala malica). Xana pa hladna kot špricer, vesela vsakega človeka,vedno dobre volje. Le malo ji ni šlo v račun, kaj hudiča bomo tam počeli. Nič, čemur bi ona rekla "kreativno preživeto jutro", se ni zgodilo. Več kot 45minut je brez vsakih pomirjeval (itak) ležala na mizici, ki je bila vse prej kot prijetna in udobna. Tako zelo je bila pridna, da je veterinar po končanem pregledu še učil ljudi kako se kaj vidi in kje. Ona pa je ležala in verjetno z odprtimi očmi sanjarila košček sira ali še boljše...žogico. Ves čas sem bila jasno ob njej, ma niti ne vem kaj je imela od mene razen čohanja in prigovarjanja, za katerega je vedela, da mirim bolj sebe kot njo. Ko sem zaradi strahu ostala brez sline je vet. ugotovil: Srce deluje brezhibno, nima nobenih napak, bolezni itd. Ma ja, ni tako povedal, on je uporabil strokovne izraze, ki so bili takšni, da sem skoraj naglas rekla: "Po slovensko prosim". Ampak, važno je to, da je srce ok. To je zame najlepša novica nadaljnjih nekaj let. Baje ima srce primerno karakterju-športno.  : ) 

Naumili smo nekaj morebitnih vzrokov, ki bi lahko bili krivci, da se psu občasno spremeni barva. Da pa to ni ravno moder jezik, me je razsvetlil seveda veterinar, ko je ugotovil o čem skušam govoriti. 

Gospo bom seveda budno spremljala in ob morebitnih ponavljanih,dodatnih znakih itd. jo čaka še nekaj drugih preiskav. 

Najprej se bova počasi, a vztrajno spravili k "ugledni" kondiciji. Ker ni več rosno mlada, nema više brezglavega tekanja za žogo dlje časa na enkrat (kolke je tudi treba šparat) :) In upam, da je to vse, kar morava storit.  

Hvala vsem, za tople besede,v mojih pesimističnih dnevih.  ;)  

"Xanasto dogajanje" - RO z namenom

Nam (še) vedno dogaja. Poleg tega, da smo imeli nekaj dni ledeno dobo, ki gospe Xani seveda ni ugajala-beri, ni in ni mogla/hotela opraviti velike potrebe na ledu, se nam dogajajo še lepše reči. 

V nedeljo 2.2.2014 sva se udeležili Rally tekme, ki je nosila prav poseben naslov: RO Z NAMENOM. Tekma je bila najavljena precej časa nazaj, organizatorji so se trudili verjetno več mesecev, da so vse pripravili,uskladili,uredili...napovedano je bilo rekordno število tekmovalcev, obetali smo si dobro tekmo, z še bolj dobrim namenom. Pa nam je narava v zadnjem trenutku pokazala zobe in del želja je padel v "led". Mnogi tekmovalci v nedeljo niso morali na tekmo zaradi vremena. Razumljivo in priznam, da če bi bila tekma le kanček dlje, kot je bila, tudi sama ne bi reskirala. Tako pa je bila v Velenju, ki je le nekaj kilometrov oddaljen od mojega doma in kar nekako sem se počutila dolžno, da se potrudim in pridem na ta dogodek. Pa ne zaradi rozet in ostalih obljubljenih nagrad, pač pa zaradi tega, da se na ta način zahvalim(o) vsem, ki so se trudili, da bi izpeljali stvar v najboljši možni luči. In predvsem zato, ker lahko z nekaj everčki mogoče, nekomu, nekoč polepšam dan, omogočim boljši jutri. V teh časih nikoli ne veš,kaj te čaka jutri in kot pribito drži, da če si ne bomo pomagali med seboj...bomo šli vsi skupaj....tja kamor "tavelikim" sigurno ne bo potrebno. No, pustimo politiko, ki je vedno bila in vedno bo težka tema. 

Tekma je bila odlično izpeljana in kar nekaj tekmovalcev se nas je kljub vsemu  nabralo.  

Xana je po nekaj mesečni pavzi delala odlično. Mislim celo, da je vaje izpeljala nadpovprečno dobro. Saj veste, treninga ni in ni, bjonda pa je tista, ki me nikoli ne pusti na cedilu. No, tokrat sem na cedilu pustila jaz njo. Ne me vprašat, kako mi je uspelo, še bolj upam, da me ni nihče posnel, ampak...bože mili, kaj vse se naredi šlampastemu človeku.
 Predzadnja vaja so bili stožci. Postavljeni so trije v vrsto in čisto simpl si je zapomnit kako gre zaporedje kroženja. Ponavadi, sodnik točke odbije izvedbi kroženja psa, tokrat pa je dal NULO meni, ker sem pomešala vrstni red, oziroma se dobesedno izgubila med stožci..ma ne vem kaj sem počela, verjetno sem izgledala, kot da prvič vozim psa po progi. Vem, da me je zmedla Xana, ko je sredi kroženja, dobila idejo, da bi se s smrčkom dotikala krasnih lepih stožcev, potem pa...sem se jaz "dotaknila" tistega dela mene, ki vemo kako se mu reče : ) Po mojem bi, brez moje neumnosti, komot dosegli prvo,drugo mesto, če je pa vodnik nesposoben in ga pes dobesedno rešuje, pa pač pristaneš na dobrem 4.mestu. Še za tole 4.mesto si ni kriva sama. Če bi šefica hitreje hodila, bi ji pes seveda sledil in bi imeli boljši čas. Tako pa sva z enakim številom točk in slabšim časom za dve sekundi, padli iz 3. na 4. mesto. V katerih letih je moški, ki je hitreje odvodil psa skozi progo, pa raje ne bom..še tu sem sramotno odvodila : ) 

Ampak po vseh mojih polomijah, je tole 4.mesto vredno zlata in mi je enako, kot bi bile prve. Zadovoljna sem z blondo, vedno znova dokaže, da klub glupi lastnici ve, kako se streže stvarem in vedno znova sem ponosna nanjo.  

Še bolj ponosna pa sem na vse nas, ki smo v nemogočem vremenu, dogodek izpeljali do konca in se ob vsem skupaj, imeli fino.  

Občutek, da si z malim delom, storil nekomu veliko, odtehta ves strah, ki je bil prisoten med vožnjo na tekmo in domov, ko so se levo in desno od nas množično podirala drevesa, gasilci so zapirali promet, čistili cesto, pomagali ljudem... 

Hvala vsem za tak fantastičen dan in seveda,hvala mojemu možu, ker nas je peljal...ženske v tem vremenu nismo za na cesto : )