DAN ODPRTIH VRAT  VOJAŠNICE CELJE

V soboto 21.5.2010 je imela Vojašnica Celje dan odprtih vrat. In seveda, niso pozabili povabiti nas pesjanarjev : ) Pripravili so nam lep, senčen prostor pod šotorom, kjer smo sedeli in privabljali obiskovalce...no, nismo jih ravno mi, so jih pa naši superduper psi!  Poleg  prijetnih obiskovalcev, ki so skrbeli za čohanje naših kosmatincev pa sta mi bile TOP dneva še dve stvari. Prva je bila odlična malica oz. že kar obilno kosilo-za prste obliznit! In druga stvar-vožnja s Patrijo!!! Naši psi so odlično prenesli  tole vožnjo. V bistvu se mi zdi, da so imeli občutek da so v nekem malo čudnem avtomobilu, ki pač močno »brenči« in ima čudno »podlago« za ležat :) Res je bilo super in upam, da nas še kdaj povabijo k njim (se še pridemo peljat hehe).

V TRETJE GRE RADO :) 

 

Tale »rek« v naslovu drži 100% :)  Jaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa uspelo nama je!!! RH-T/A (IRP-R / 1) - izpit za psa reševalca iz ruševin 1. stopnje  je v najinih rokah! Vsak napredek s psom in vsak izpit je dragocen, ampak tale najina ruševina je pa res zlata!! Pa ne toliko zaradi odličnih točk, ki sva jih dosegli  danes, pač pa zaradi vse te zgodbe, ki se je odvijala dve leti..vse do danes :)

Tisti ki spremljate najino delo veste, da sva se izpita R1 udeležili »že« dvakrat. In vsakič nama je za las »ostal pogrešan« en marker. No, ni bil ravno pogrešan, pač pa vsakič oblajan po Xaninih pravilih :) (Prvič ni premagala neprijetnega materiala in ga nakazovala kar »spredaj«, drugič pa je markerja oblajala nato pa, med tem ko sem hodila k njej zapustila »grob«. ) Ta zapuščen grob lani je v meni naredil nekakšno blokado za naprej. Kakšne 3 mesece nisem bila prepričana, če si še sploh želim tega. Nisem imela volje, ne zaupanja vase. Zato se morem zahvaliti vsem mojim, ki so me vzpodbujali ob pravih trenutkih in mi dali vedeti, da imam krasnega psa, katerga bi bilo škoda »držati doma«. 

Danes pa smo 14.5.2011, kar pomeni da praznuje  »najin«  Zar 9.rosjtni dan! Vse najboljše žaba naša*  

In ravno na njegov  rojstni dan je Xana pokazala iz kakšnega testa  je! Čeprav je bil teren domač in zato nekaj prednosti za nas domače, sem na svojega psa ponosna  ponosna ponosna!! :)  Še toliko bolj zato, ker sem prepričana, da bi zadevo enako izpeljala kjerkoli. Tudi na Marsu, če bi tam organizirali današnji izpit. Enostavno je bil danes najin dan!! 

Po delčkih pa je izgledalo takole:

POSLUŠNOST  (48/50) : 

Poslušnost sva delali v paru z Aljažem in njegovim Chakom.  Ker nam je dal sodnik »proste roke« glede tega, kdo bo prvi kaj delal, sva s Xano prvi odlagali. Meni je itak vseeno kaj prvo delava.Pa sem bila mnenja, da bo Aljažu lažje če prvi dela glede na to, da je bilo prvič za njiju oba in še toliko bolj stresno.  Xana je odležala BP. Potem pa sva se lotili še ostalega dela poslušnosti. Vaje sem izžrebala in prvo sva dobili plazenje. Hmmmm načeloma nimava z nobeno vajo problemov, vendar.....odkrito povem,da sem pred tednom dni ravno po tej vaji naredila ogromno napako. Takoj za tem je bila gospa blond kregana (prvič na poligonu sem jo tudi »za uho«), ker je hotela pozdravit Alena, ki je stal ob robu.  Moja živčnost je pač naredila svoje..prvič in zadnjič. Ni bilo fejst, ampak glede na to, da je Xana zelo zelo občutljiv pes kar se teh stvari tiče, ji je bilo že čisto too much to, da sem se drla nanjo. Potem sva sklenili premirje in se po krajšem »dihanju« igrali do onemoglosti. Kaj pričakovati danes pa vseeno nisem vedela. Ah, še 1x sem dobila potrditev, da ljudje nimamo pojma o pasji psihologiji. Če ta moj pes ne dela poslušnosti z veseljem, potem pa res ne vem kdo jo. Tisti spor ji ni prišel do dna, ona še vedno uživa na poligonu. In plazenje je izpeljala profesionalno. Prvič , res odlično! (Mogoče se jo je splačalo »za uho« :P ) Nekaj minus točk sva dobili na obratih (itak, kot vedno hihi), pri prinašanju predmeta (pregrizovanje aporta) in to je bilo to.  Ponovno sem na poslušnosti doživela najino »pravljico«! Tistih nekaj minut, ko je svet samo najin..BRAVO bejba moja!! Pa naj še kdo reče, da je poslušnost dolgočasna :)

 

 

 

OVIRE  (47/50): 

Tudi tole sva izpeljali odlično. No, ravno toliko odlično, da ni bilo že kičasto. Nekaj težavic nama je povzročala lestev, kjer se je Xana prehitro ustavila in sem jo malo vzpodbudila, da je naredila še 2 koraka. Na neprijetnem materijalu se je usedla z dodatnim poveljem. Detaširanje pa je po dolgem času naredila brez napake...no skoraj....na koncu, ko sem jo odpoklicala ni in ni hotela iz mize. Ne vem kaj se ji je tako fajn zdelo tam gor :) Ostale ovire so bile narejene BP.

Zadovoljna! :=) 

ISKANJE  (183/200):   

Če me je kaj zares skrbelo in me spravljalo v negotovost je bilo to sigurno iskanje. Pa ne zato, ker pes ne bi dobro delal...ampak zaradi predhodnih spodrsljajev. Nekako mi je ostalo v podzavesti. Oh, ja, malo si je treba zakomplicirati življenje :)  Xana si ga ni popolnoma nič. Točno je vedela zakaj je tam in kaj je njeno delo. Že ko sva se prijavili sodniku je bila ona v popolni pripravljenosti, da reši »uboge ponesrečence« :) Malo je trajalo, da sem pokazala vso svojo opremo, izprašala vodjo delovišča vse kar je potrebno, potem pa.....akcija!!!!  Ne vem če je minilo več kot 3minute, ko sem že zaslišala lajež. Ker je bila precej v notranjosti hiše, sem malo poslušala potem pa izstrelila: »Pes nakazuje!« Ob vprašanju sodnika, če sem prepričana sem bila 100000000% da je to to in, da moramo notri! Sodniku pa se ni mudilo :) »Počakajva še malo...no greva počasi notri« So bile njegove besede. Meni pa se je mudiloooo kot streli :) Juhu,prvi je bil zunaj, še enega sva imeli. Psa spet spustim in čakam...malo preišče in začne cviliti. To cviljenje je bilo takšno, češ..."tukaj je ampak ne morem do njega". No ker ni morala čisto noter, je začela lajati! Jeeeeeeeejjjj našli sva še drugega....jaz hitim proti njej hitroooo, sodnik pa počasi :) Ampak res nisem morala počasi noo! :)  Pri drugem markerju sva izgubili nekaj točk zaradi slabšega oblajanja kot prvič, ker je vmes nehala lajati za kakšni 2 sekundi in je iskala vhod do markerja, vmes pa še pogledala mene (če bi ji mogoče kaj pomagala :) ). Ah kdo bi se sekiral, Xana je končno dokazala, da je tudi njen nos v odličnem kondicijskem stanju in, brez problema reši »ponesrečence« :) Mislim, da je k današnjemu dobremu iskanju pripomoglo tudi moje vodenje, ki je bilo 99% boljše kot kdajkoli prej. Danes sem bila prvič 500% prepričana, da če bi bilo treba poiskati še 2, jih ona pač bi. Ne glede na to, da ni in ni bilo nagrade.  ODLIČNOOOOOOOO PUNCA MOJA!! JUHUUUUUU!!! 
 

Foto: Maja. B.

Foto: Maja.B.

Foto: Maja.B.

Foto: Maja. B.

Foto: Maja. B.

Foto: Maja.B.

Foto: Maja.B.

Bilo je vredno vztrajati in se truditi. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste mi pomagali, da sem se »pobrala«, ko nama ni šlo in ste kljub smolam verjeli v naju. Da sem po pogovoru z vami globoko vdihnila, se nasmejala in ponovno spoznala, da imam odličnega psa, samo dovoliti ji moram, da dokaže svoje!  Hvala vsem, ki se skrivate po prahu, smradu, mrazu, vročini...se igrate in vriskate ob laježu!  Res sem vesela, da imam takšne ljudi ob sebi in z veseljem bova nadaljevala začeto. Tale najina zmaga je delček vseh vas! HVAAALAA!!!