Srečno 2012!

VAJA POD STORŽIČEM

Prejšnjo soboto, 17.12.2011, smo imeli zadnjo letošnjo vajo . Ja, objavo spet pišem z zamikom : )  

Zaradi mojega »agregatnega stanja«-beri nosečnosti, sem se dločila, da se vaje udeležim brez Xane. No, glede na to, da je bila vaja organizirana bolj na ravni druženja nas, dvonožnih vodnikov, te odločitve nisem niti malo obžalovala. Pes itak ne bi imel nič kaj veliko od tega, razen nekajurnega sedenja v snegu.  Ker nas je tik pred prihodom do koče »presenetil« sneg, smo malo  pešačili. Nič groznega, 20min španciranja v rahel hrib. Ja pa ja de....če nisi noseč : )  Saj sem šla počasi, svoj tempo, kljub vsemu pridno dohajala Blaža, Ivo in Nikyja, ampak zadnjih 20metrov, sem se počutila kot 80 letna babica, ki ima asmatičen napad. No, panike nismo zganjali, do vrha sem prišla živa in zdrava (baje precej bleda in zadihana) in žur se je začel.  

Moj letošnji status na vaji je bil: Maskota. Namreč...vaja je potekala tako, da so vodniki, zbrani v skupinah po 3 ali 4 opravljali naloge na deloviščih.  Nekaj nalog bi sicer lahko opravljala, a ker ji nekaj raje ne bi, smo se odločili, da sem bila maskota in glavna navijačica :) Za smeh je bilo poskrbljeno in v svoji »vlogi« sem uživala 100 na uro :)  

Po kosilu (ki je bilo mimogrede odlično in v zadostni količini tudi za nas, ki v tem obdobju pojemo malo (pre)več),  je sledila podelitev priznanj in značk vodnikom (in njihovim psom). 

Midve s Xano sva končno dočakali značko PES REŠEVALEC in priznanje,  za uspešno opravljeno prvo preizkušnjo reševalnega teama in uvrstitev v Enote reševalnih psov pri Kinološki zvezi Slovenije! 

Med zimo bova bolj malo delovni, po porodu pa spet v akcijo! : )  Ok, kar iz porodnišnice ravno ne bom tekla na trening, ampak kaj veliko pa tudi ne bova odlašali z najinim užitkom  : )