Otrok in pes?- spet!

Zadnje čase je to spet hudo pereča tema. Verjetno malo zato, ker je čas dopustov (psi in otroci so zraven na morju, v hribih... ), letos je pa itak spet en tak baby boom, saj so vse ženske vsaj v moji okolici noseče ali pa imajo dojenčka (to bo še veselo).
Ravno prej sem slučajno naletela na članek Ane (Ana kuha) o tem, kako so na plaži naleteli na Italijane, ki se s svojim kužkom niso želeli umakniti, njihov otrok pa je dobil zaradi prisotnosti psa alergično reakcijo-koprivnico. Tule mi sicer nekaj ni jasno. A je bila plaža, kjer so psi prepovedani? Mogoče, pa sem zapis površno prebrala, ker so me bolj zanimali komentarji (no,to je šele nepriporočljivo brat pred spanjem)..

Priznam, kurjo polt dobim, ko slišim, da ima nekdo (največkrat otrok) alergijo na pasjo dlako. Zakaj? Zato ker je to postal nacionalen izgovor za vse tiste, ki psov ne marajo. Takim vedno z veseljem povem, da so moji psi bolj čisti in predvsem bolj vzgojeni kot vsa njihova družina. Na drugi strani pa vem, da obstajajo otroci in odrasli, ki imajo resne težave z alergijo. Resno je za mene takrat, ko stanja ni mogoče spraviti pod kontrolo v doglednem času in, ko se reakcije življenjsko ogrožajoče.  Aja...moj petletnik je letos spomladi prvič v življenju kihal, smrkal, srbele so ga oči....skratka, kazal je znake, da je na nekaj alergičen. Ugotovite, kaj so mi največkrat rekli? Seveda! Otrok je alergičen na dlako psov in čim prej jih bo treba dat od hiše! No, dejstva, da bi res lahko bil alergik na dlako ne gre zanemarjati, je pa res, da na alergije, ki ne ogrožajo življenja gledam malo drugače kot povprečen (panični) starš.  

Pa ker sem ravno spet brala o plažah, vodi, psih, otrocih....  

Spet!! Prvič! Ni mi jasno kaj točno počnejo psi na otroških igriščih?? Ljudje jih gugajo, spuščajo po toboganih...wtf???  Resno? No, takega človeka pa tudi sama z veseljem sunem v ta zadnjo in vržem s psom vred z igrišča.  Dajte no! Mučite psa, otrokom onemogočate nemoteno igro tam, kjer je prostor namenjen resnično samo njim, pa še vam se smeji pol sveta, ker pri početju izgledate skrajno neumno.

Drugič! Plaže.... tam, kjer psi niso prepovedani (je označeno s tablo) pomeni, da, če vam družba kosmatincev ne paše, bo treba drugam. Ja, vem. Nekateri so res nemogoči. Lastniki namreč.Psov nimajo pod kontrolo, moker pes se stresa in vas neprestano šprica, vašemu otroku je vzel igračko in jo po možnosti uničil, za konec pa se je moker pes obrisal še v vašo najljubšo brisačo. Ok, razumem, da niste najboljše volje. Ampak jaz vedno izhajam iz svojega stališča. Psa ne rinem v najhujšo gnečo, ne dovolim, da nadleguje druge ljudi, otroke, pse.... Pazim kje otresa svojo mokro dlako in podobne zadevščine. Torej, tam kjer ni prepovedano, moj pes hodi na plažo. Če vam to ne odgovarja in vas moti že sam pogled na psa ob morju, se pač prestavite drugam.  

Tretjič! To se pa ne tiče morja, ampak je bolj stvar vzgoje otroka. (Brala pametne komentarje pod Anino objavo). Nehajte nabijat o tem, kako je vaš otrok še majhen in pač vleče, brca, pljuva psa, vi pa nemo opazujete in se bojite kako bo pes odreagiral. V takih primerih naj vas recimo skrbi bolj to,kako bom odreagirala jaz, če vas srečam. Resno?! Med tem, ko se število vzgojenih, socializiranih psov lepo povečuje, vi niste sposobni podučiti svojega triletnika o osnovah, kako se ravna s psom, mačko...?? Pa ne mi reč, da je teorija eno... moj petletnik ni edini, ki ga poznam, ki bi vas lahko poučil o pravilnem ravnanju s psi.In, če že iz otrok pri dveh letih delate male Einsteine, potem bi morali ta del vzgoje (ja, to spada k vzgoji! Tudi, če doma nikoli ne boste imeli psa, ker pušča dlako in kaj vem kaj vse vas še ovira) opraviti z levo roko.  

Malo več strpnosti in še več socializiranih psov, staršev in otrok, pa bo tudi dopust minil brez slabe volje.  

ps. Naš dopust bo kmalu tu! Se javim kako ga bomo preživeli. Letos gresta z nami dva psa. No, eden in pol :) Aja, pa otrok gre tudi z nami :) Bog ve, koliko alergikov in paničarjev srečamo na plaži ;) 

Goneča psica v urbanem okolju?

V resnici ne vem kakšen naslov naj tam tej objavi, da bi zajela bistvo vsega kar pač danes mora iti iz mene.  Če slučajno bere blog kdo, ki me sicer ne pozna, naj navedem pred nadaljevanjem še enkrat dejstvo št. 1- že celo življenje živim v bloku. Celo v istem naselju sem že celo življenje. Št.2- že kar nekaj let vidim v pasji šoli malo morje različnih profilov ljudi. Če sem iskrena, mi je kar velik odstotek teh ljudi všeč. Z njimi rada ostanem v stiku. Kar pa ne morem trditi za ljudi, ki živijo v moji blokovski okolici. Teh simpatizerjev je vedno manj.

Resnično....

Prvič v življenju imam doma psico, ki ni sterilizirana. Logična posledica tega je, da se nekje 2x na leto goni. Ženi. Je godna za naskok... Recite temu kakorkoli pač želite.  Saj sem vam povedala, da živim v strnjenem urbanem okolju, kajne? Torej, verjetno si predstavljate idealne pogoje za pse. Živijo v stanovanjih, lastniki pa z sprehodi in drugimi aktivnostmi skrbijo za njihovo psihično in fizično zdravje. Zunaj so na povodcih ali vsaj pod kontrolo, psov brez lastnika pa praktično ni za srečat. My ass.... Mi blokovci gremo očitno v drugo smer. Psi sicer res ne bivajo na verigi in niso okrasek pred hišo, a za moje pojme se modernim blokovskim psom dela še večja škoda kot kmečkim. Dokler tega ne vidiš, ne verjameš. To so nadomestki otrok. Partnerjev. Bog ve česa vse še. Bolano.

Aja.... moja mlajša psica se trenutno goni. Že tretjič odkar je na svetu. In mogoče se ne zadnjič. Opažam, da zadnje čase je res vidno odrasla. Ni več tak klovn kot je bila, čeprav čisto dozorela še sigurno ni. Je pa pred kratkim prvič "usekala" nazaj psico, ki ji je želela dopovedat, da ona njo lahko povoha, Cuba pa njej v rit ne more rinit. Nič hudega, brez krvi, brez poškodb...Ampak pred časom bi Cuba reagirala drugače.   Cubina gonitev je trenutno v fazi, ko si ona ne želi družbe ljubimcev in je ti ne zanimajo. Doma je pridna,Pridno nosi hlačke z vložkom, ko je v boksu se očisti sama, da skoraj ne vemo kaj se dogaja. Zunaj ni sprememb v njenem vedenju. So pa spremembe v okolici. Ker ni edina v okolici, ki se v tem času ženi, se vsem ne kastriranim samcem meša od "ljubezni". Poleg njih pa se očitno kisajo možgani tudi njihovim lastnikom. Ok,vse razumem. Oziroma raje rečem, vse sem že doživela. So samci, ki pobegnejo od doma in naredijo nekaj sto kilometrov, samo, da pridejo do psice. Tudi psica zna pobegniti k samcu, ko ima "vroče dni". Mimogrede ta čas, ko psica dejansko pusti naskok so izredno kratki, če si kdo predstavlja, da nastavlja rit tri tedne. Nič od naštetega mi še ni delalo težav. Ampak!!!! Da vodijo pse na (flexi) povodcih...ok... psi vodijo njih na sprehod direkt za sledjo goneče psice. Ne samo to...Danes se mi je zgodilo dvakrat. Peljem obe psici na bližnji travnik.  Cuba na povodcu. Zraven mene je bil tudi moj otrok. Čakam, da psici opravita potrebo, ko se nam približuje ženska z Zlatim prinašalcem. Ona govori po telefonu, pes jo z vso silo vleče v nas. Primem otroka za roko, da ga pes ne zavozla s povodcem in ženski prijazno namignem, da se psica, ki je na povodcu goni. Ona se nasmehne, se opraviči in psa pusti še nekaj minut, da liže Cubo. Končno Cuba zarenči in stvar je rešena.  Par minut kasneje srečam žensko z mešancem srednje rasti. Pustimo podrobnosti,da je pes za začetek dvakrat predebel. On pelje njo na sprehod (dobesedno) in tako jo pripelje do nas. Spet prijazno namignem, da se psica goni. Pa mi za začetek pove, da škoda, da tega nisem povedala prej, bi šla po drugi poti. Hja, res škoda, da se nimam navade dreti po megafonu in seznanjati ljudi o menstruacijah. Vam mogoče na enak način sporočim tudi takrat, ko bom imela jaz menstruacijo? No, to še ni vse. Stoji zraven mene, pes voha in liže Cubo. Ženska me seznanja s tem, da pes zdaj pač mora povohati nevesto. Cuba zarenči, pes se uleže poleg nje. In tako je bilo naslednjih 45 minut. Malo se prestavimo, ona s psom za nami. Bi ji povedala par pasjih,pa je poleg mene moj otrok, ki tega ne sme slišati. Spustim Cubo, ji mečem žogo (takrat je še bolj tečna do drugih psov). Pes, pardon, bodoči mož, vleče žensko, da ji skoraj izpahne roko. Se mi zasmili, dam psico na prostor. Me vpraša, če bom tudi mlajšo psico sterilizirala, glede na to ,da imam starejšo. Odgovorim kratko in mislim, da je v veselem tonu:"Ne!". Pa me hitro seznani s tem, da v tem primeru se bosta pač ona dva sprehajala za našo ritjo dokler bo psica dišala, ker ona psa ne more spraviti stran, edino, če gremo mi domov To, da ga niti malo ni skušala potegniti stran in zvabiti, popeljati v nasprotno smer, mi ni treba posebej poudarjati, ne?! Ker že res nekaj časa hodita za našo ritjo ali pa ležita/stojita poleg nas, me model od ženske prosi, da grem v svoj blok (stali smo pa pred njim, oziroma sem se skušala premikat kolikor je to pač šlo), sicer ona ne more nikamor. Da, ko se bom jaz skrila v blok, bo njen pes malo povohal sledi od psice in potem ga bo lahko odpeljala domov!!!!Mislim....on bo njo odpeljal kamor bo želel.

Ja, ja vem... ona bi mene lahko popravljala o slovničnih napakah, obliki mojega zapisa in še čem za kar mi je ob tej priložnosti gladko vseeno. (Je profesorica Sl.jezika). Jaz pa njo ob naslednji priložnosti seznanim s tem, da ima na povodcu psa in naj se poskusi temu primerno obnašat brez, da nadleguje polovico okolice.   Aja točno, kastrirala ga ne bo, ker s tem posega v njegove naravne potrebe! Skupaj bosta naskakovala vse goneče psice v okolici! Ne, to ne moreta. Goneče psice bomo naučili opravljati potrebo na wc školjo. Verjetno bi to šlo prej kot ljudem dopovedati osnovne reči na temo psov.
...Cuba bo dišala še približno 14 dni, se že veselim srečanj z biserčki.  Vsaj blog ne bo sameval :)