Skratka...
Kar je bilo v nedeljo in v ponedeljek še smešno, mi včeraj ni bilo več do smeha. Čeprav imam pse doma od svojega šestega leta starosti in čeprav se že nekaj let aktivno ukvarjam z njimi, me pri mojih psih rada zagrabi panika, ko gre za njihovo zdravje-priznam. Sicer ne več tako kot pred leti, ko sem res paniko zganjala za prazen nič, pa vendar... Če vprašate Alena sem, kar se tiče otroškega in pasjega zdravja nekje vmes med paničarjem in človekom, ki razsodno oceni stanje.
Tole trenutno stanje je zelo nehvaležno tudi zato, ker sem sama s psi in otrokom. Seveda sem o stanju doma takoj obvestila mojega Alena. In v isti sekundi, ko sem to storila mi je bilo žal. Pametni moški!! "Sem ti rekel, da ji ne zaupaj! Sem vedel, da se bo to zgodilo!" itd. itd. itd. Hvala lepa, ampak včeraj zvečer res nisem potrebovala takšnih besed. Moški! Po koncu dneva, ko je Nick odšel na "počitnice" k tašči (kot bi vedela, da se doma nekaj kuha, ga je vzela za nekaj dni), so mi popustili vsi živci. Sesedla sem se na tla in jokala kot bi nekdo umrl. Hudiča, če pa je vedno neko sranje takrat, ko sem sama za vse!
Po posvetu sem se odločila, da danes dopoldan peljem Cubo ponovno na pregled in jo slikamo.
Psica je poleg vsega iztrebila vrečko za pobiranje pasjih drekcev! Zvečer pa z slino izbruhala neko reč, ki je bila sumljivo podobna trakulji (na srečo ni). Skoraj bi me kap! Sicer so njeni iztrebki normalne oblike, barve..tu je vse ok. Nikjer ni videti nobene krvi, apetit ima, čeprav se opazi, da ji je slabo. Obnaša se hmmm...mogoče je bila včeraj maaaaalooo bolj umirjena. Ampak tisti, ki je ne poznajo dobro bi rekli, da je normalna. Nič pretresljivega torej. Torej obisk veterinarja....
Po dogovoru, da psica spije kontrast in jo potem večkrat zaporedoma slikajo, me je bilo strah najbolj nečesa kar pri Xani ne bi niti sekundo dvomila. Kako bo ta pes mirno ležal na bogu tistih nekaj sekund, da jo uspejo slikat? Ne, ne, ne počuti se niti približno dovolj slabo, da bi bila mirna. Pa me je tokrat pozitivno presenetila. Ko so mi nadeli tisto zaščito pred sevanjem, da sem jo lahko pomagala držati, smo jo polegli na bog in brez težav se je umirila ter počakala, da jo poslikajo. Tudi kontrast je brez težav spravila vase, nobene panike in nobenega kompliciranja. Res pridna!
| Priprave na to, da jo poležemo na bok in slikamo. Ravno tu ji je postalo spet slabo. |
Slike niso pokazale ničesar. Nič ni videti v požiralniku, v želodcu, skratka vse zgleda ok. Dobra novica! Upam, da tako ostane. Še vedno namreč nismo popolnoma izključili, da bi se še kje kaj skrivalo, vendar za to obstaja majhna možnost. Kot kaže si je pridelala zelo močne težave z želodcem in požiralnikom. Ker je v teh dneh uspela požret še nekaj snega, ni rečeno, da ji tudi ta ni pripomogel k dodatnim težavam. No, če si toliko nor, da požreš vrečko za iztrebke, potem res ni čudno, da si pridelaš slabost in težave.!?!?
Do nadaljnjega je na opazovanju. Dobila je še nekaj zdravil in dieto.Upamo, da se stanje v nekaj dneh izboljša in je ne bo treba odpirati in gledati kaj vse se še skriva v njej.
Res res res iz srca pa sem hvaležna vsem, ki mi v teh dneh stojite ob strani in ste mi nesebično ponudili pomoč- s prevozom, s pogovorom, z nasveti, celo finančno, če bi to bilo potrebno. Predvsem hvala, ker razumete koliko mi ta moj nori pes pomeni in ker razumete, da mi v dani situaciji ni ravno enostavno (ampak sej ženske zmoremo marsikaj, kajne?). Pravijo, da prave ljudi spoznaš ob neprijetnih dogodkih. Priznam, nisem si mislila,da imam toliko super ljudi ob sebi. Hvala!
Hvala tudi vsem, ki se vsak dan spomnite in me vprašate kako sem, kako je pes in mi pošiljate dobre misli.
Hvala pa tudi vsem tistim, za katere sem več let mislila, da so mi blizu, pa so se izkazali, da so dlje od marsikoga.
Zdaj pa..držite pesti, da se stanje umiri in, da se vrne prava, zdrava in totalno "odštekana" Cuba!
