Starka Xana

V zadnjem času, sem kar nekajkrat slišala namige o tem, da pišem blog preredko. Ampak, če nimam kaj napisat, se mi vsakdana in slik res ne da objavljat sem gor :) Še en namig pa je bil češ, če bom o Xani napisala le še,ko bo odšla na drugo stran mavrice.


Seveda ne. Blog sicer res ni več namenjen samo njej, ampak pri meni je še vedno na istem mestu.

Pozna se, da nimava več tako aktivnega življenja. Artritis jo zadnje čase zelo resno daje. Hrbtenica in obe zadnji taci niso ok. Tu in tam pa zadnje mesece šepa še na sprednjo taco. Problem je ta, da njeni možgani ostajajo mladi in aktivni, telo pa ne zmore več. Zato jo držim nazaj na sprehodih, ne jemljem je več na naporne in dolge sprehode...

Zdi se mi na se je na hitro postarala. No, niti ne toliko postarala, na hitro se ji je poslabšalo zdravstveno stanje. Sicer je trenutno stabilno. So slabši in boljši dnevi. Se zavedam, da popolnoma pozdravili tega nikoli ne bomo. In ja, leta tečejo tudi njej. Ampak, ona je še vedno carica. In verjamem, da nas čaka z njo še toliko finih doživetij, da tudi objave na blogu ne bodo namenjene samo vsem ostalim.

Spuščeni psi ali psi na povodcu,ki jim prav nič ne koristi?

Danes sem slučajno naletela na en zapis o spuščenih psih. Hja, česa vse ti na pladnju ne prinese tale FB, kajne? :) Avtorice zapisa osebno ne poznam, sem pa vseeno malo razmišljala o tem. 
Že vse življenje živim v bloku, v urbanem okolju. Psov je bilo vedno kar nekaj. So sicer obdobja, ko je psov več, pa potem nekaj let nekaj odstotkov manj,a vendar vedno kar nekaj.Zadnja leta sta pereči temi pobiranje iztrebkov in psi, ki niso na povodcih. No, pobiranje iztrebkov je vsekakor nujno in najbolj jezna sem,ko hodim po travniku do mojega psa, da bi pobrala za njim, vmes pa stopim v iztrebek tujega psa. O tem danes ne bom. 

Kar se tiče pa psov, ki so ali pa niso na povodcu pa....mene niti ne motijo spuščeni psi. Dokler je tak pes normalen. Kaj pa pomeni imeti normalnega psa? Takega, ki ne škoduje okolici, ne skače po mimoidočih do njihovega nosu, ne skuša požret psa ali človeka(ali uboge prosto živeče mačke, ki jih ni malo), ki ga vidi že na 500 metrov.Skratka je "neopazen", predvsem pa neškodljiv. Mene osebno niti ne moti pes, ki prijazno priteče pozdravit mene, mojega psa ali celo mojega otroka. Otroku in psu je jasno kako se obnašat, od tujega psa pa želim le, da mi ne skače po otroku. Če skače po meni, me ne gane več :) Vem pa, da gane tisoč drugih ljudi.  


Ja ja, vsi vemo, da zakon določa, da morajo biti psi v urbanem okolju na povodcu (kazen je 200€). Žal mi je le, da ne določa na katerem povodcu! Vsaj tretjini lastnikov, bi prepovedala uporabo flexi povodca!!!!

Vsaj polovici lastnikov psov, pa bi prepovedala sprehajanje s psom v urbanem okolju na katerem koli povodcu!

  Ker nič me ne razjezi bolj kot to, da srečam človeka s psom, ki mu povodec prav nič ne koristi.Noben! Ne flexi, ne kratek usnjen, ne lep z rožicami, nikakršen!  Pes vleče kot bedak, se zaganja v vse kar leze in gre,laja kot, da ni pri sebi...
 Če gre tu za malega psa, se lastniki smejijo,božajo svoje ljubčke, jih dvigujejo v naročje, se z njimi prijazno pogovarjajo.....Aaaaaa!!! Vzela bi tisti njihov povodec in jim ga zvezala za vrat! Če gre za večjega psa, ga pa navadno lastnik vsaj enkrat udari, brcne, zakriči nad njim in ga pošlje v nešteto "prijetnih" krajev. .V najboljšem primeru pa se izogiba vsega živega na vsaj 2 kilometra.   

Zadnjič sem doživela nekaj, kar si nikoli nisem mislila, da bom. Na večernem sprehodu s Xano in Cubo (obe na povodcih), sem srečala žensko z dvema Bokserjema. Pes in psica. Upam si trdit, da nihče od njiju ni bil star več kot leto dni. Prej manj. Greva si nasproti po asfaltni poti, ona se ustavi, pse umakne s poti in ju davi na zatezni ovratnici, ker se nočeta usest. Ko pridemo vzporedno, psa znorita.Grozeče laja in rečni najprej samec, potem se mu pridruži še samica. No, še najbolj čudna tu je itak njuna lastnica. Med lajanjem, zaganjanjem, renčanjem, ju ona boža in nežno prigovarja, kako bo vse v redu, da velika kužka gresta samo mimo in, da nič ne bosta naredila njima, ubogima ljubčkoma! PROSIM?!?!?! Dva velika kužka, kjer nihče od njiju ne naredi niti koraka proti vam, kaj šele, da bi spustil kakšen glas iz sebe? Le Cuba ju je čudno in rahlo prestrašeno gledala med tem, ko je šla mimo, ker česa takega še res ni doživela.  

In potem se čudi kdo, ko trdim, da psa imet na povodcu še ne pomeni psa imet pod kontrolo. Včasih se celo šalim, da zakon res zahteva psa na povodcu, ni pa navedeno kdo naj drži drugi konec povodca. Pes na povodcu je velikokrat potuha za to, da se psa v resnici ne socializira, ne šola...no, na vrvici ga pa imamo, kajne?  Dokler se slučajno ne izpuli iz rok in hopla...ni več kužka. Tistega na drugi strani, če gre vse po načrtu našega psa. 

Kar se tiče mene priznam, Xana je večino časa okoli bloka spuščena (to ni sprehod ob prometni cesti, je le lulanje na bližnjem travniku).Ob cesti in drugje,kjer ni možno drugače,  je še vedno na povodcu in tako bo zaradi njene varnosti do smrti.  Ne hodi k psom, ne hodi k ljudem, ves čas se giblje kakšen meter pred, ob ali zadnje čase celo za mano. Je ultra socializirana in, če na koga sem na njo v tem primeru res ponosna. Nikoli ni bilo težav, je pa res, da je v središču mesta, po možnosti sredi nedelje nimam spuščene. Niti na kakšnem drugem kraju, kjer se zadržuje večja masa ljudi. Med tem, ko Cubica ni spuščena v nobenem primeru za voljo "sprehajanja prosto po Prešernu". Sicer nikomur ne želi nič slabega, bi pa zaradi pretirane navdušenosti, mimoidočemu, ki jo ljubeznivo pogleda, lahko slednjemu razbila nos. Ampak samo tako, iz ljubezni. Med tem, ko bi mu skušala "primazat enega francoza". Napadalnih, neuravnovešenih in še na kakšen drug način trpečih psov pa k sreči nimam. Vem pa, da jih je veliko, zato od svojih psov zahtevam, da drugim ne težijo v nobenem primeru. Spuščeni, na povodcu...me ne zanima. 
Zanimivo opažam še to, da pse z raznimi fobijami imajo ljudje, ki so ultra  načitani o pasji psihologiji, delovanju tega in onega v pasjem telesu....vse lepo in prav. Priznam, da tu in tam me  kakšna stvar zanima. Pa vendar za začetek, mogoče poskusite uporabit vso svoje znanje, pridobljeno na tem in onem kontinentu, na svojem psu? Bi to šlo? In dajmo se nehat izgovarjati na te povodce, ker dejstvo je, da socializiran pes povodca ne rabi kot neko orodje za obvladovanje. Potrebuje ga le za voljo zakonodaje. V takem primeru mi je pa vseeno, če lastnik psa povodec nosi v spodnjicah.  

P.S. Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … ne slovnično seveda! ;)