3 MESECI
Čas noro teče in tako smo že polne tri mesece
bogatejši za malega sončka. A kako se
imamo?
Tole pisanje
bom začela malo drugače kot verjetno večina pričakuje.
Ker zdaj , ko imam otroka vem in priznam, da vse le
ni vedno pisano in lepo in kičasto in... (sploh pri prvem otroku, ko je vse
novo in sveže) je pa res, da se vse to hvalabogu v naslednji minuti pozabi. : )
Skratka...poleg cukrastih dni sem prvi mesec izkusila tiste »ta sive«. Pač,
po 3 tednih sem ostala sama, z otrokom z multi krčki...in sama popoldan,zjutraj
pa tudi ponoči vsak tretji teden. J... ga, pač
Alen dela tako kot dela in dokler ima službo je treba bit hvaležen in
potrpeti tudi, ko je hudo. Najbolj hudo je bilo prvo noč,ker sem zeeelooo
strahopetna. :P Pa se tudi tega človek navadi. Pa se človek navadi, da dojenčki
pač jočejo in ga kdaj tudi malo pustiš, da pove svoje. Pa krči minejo (in naj
ne pridejo več v mojo bližino prosim!), pa »ulaufaš« babice in dedije (in
psa)..pa vidiš, da nisi sam, le pustiti moraš ostale blizu in povedati
naglas,ko te kaj teži. Da zardi tega še nisi slaba mama. Skratka po kakšenem mesecu so prav vse stvari
počasi na svojem mestu. In od takrat naprej je moje, naše življenje noro fino
fajn,vsak dan. Tudi ko mali škrat nima najboljšega dneva. Ja, priznam, tudi to
se dogaja, kljub temu, da je veliiikoo
nasmejan,dobrovoljen in spi cele noči v svoji posteljici (se lahko pohvalim, da
še nobena noč ni bila prespana v zakonski postelji-ni nobene potrebe!Le tako
naprej Škrat!), zna jokat, tečkat...vse kar pač dojenčki počnejo. In pred tem
si ne zakrivam oči kot veliko preveliko mamic, ki dajejo neke blodnje same
sebi, meni pa gre vedno znova na bruhanje. Otroci so naši zakladki, niso pa
nobene naprave, ki bi skrbele za dobro počutje vseh okoli sebe every day. Pač zna svoje zahteve izražat edino z jokom, čez par let mi pa kakšne njegove
besede ne bodo pasale : )
Sicer je pa
res vsak dan lepše, bolj utečeno in bolj čarobno. Vsak dan je kaj novega. Ob
lepem vremenu je superduper se potepat in časa za slabo energijo sploh ni. Najbolj sem
resnično hvaležna za mirne in v kosu prespane noči. Te so bile takšen
tudi tisti čas, ko so bili krči na maximumu.
Ni(c)ki piki pa pravi, da bo še naprej tako priden
fant, še naprej se bo pustil lubčkat, previjat, mazat s kremico, cartat,
sprehajat...in še naprej se bo nasmejal še najbolj čudni »tetki« na svetu, če
mu le pove kako lep je in kako veliko las ima. : )
Dovolj za tokrat, baj baj do naslednjič : )
