PES IN OTROK
Vedno vroča tema :)
Ravno danes, smo imeli na večernem sprehodu, hitro debato, ki mi je dala navdih, za tole objavico. Da malo pobrišem prah.Saj veste, pomlad je tu :)
Sama imam, kot vas večina že itak ve, psa (dva) in otroka, ki bo čez 2tedna dopolnil 2leti.
Psa sta si do potankosti različna. Na vse možne načine. Velikost, barva, starost,karakter...le nekaj imata skupnega-oba obožujeta otroke.
AMPAK, to, da je Xana reševalni pes, ki ima ogromno izkušenj in stika z otroci že od malega (obiskuje vrtce, šole in z mano "predava"), povrh vsega pa je še Labradorec (ki velja, za družinskega psa)...vse to še ne pomeni, da psa ni treba spoštovat. Ravno tako, tudi Yorkshire terierja. Ja, je majhen, priročen, prijazen...ampak ni lutka.
Velikokrat slišim ali preberem le dve skrajnosti:
1. Kako lahko imate psa in otroka skupaj?
2. Pa je v smislu, naš malček, lahko psu vse počne.
No, mi imamo pse in otroka skupaj. (N. je bil že pred rojstvom "zastrupljen" s kinologijo, ko se je rodil, smo imeli, do pred kratkim, dva velika psa). Xana, je bila v mojem svetu pred otrokom, Tay je prišel pred kratkim. In naš otrok ne počne s psi vsega, kar bi se nekomu zdelo "normalno" za dvolenika. Tako kot ga učimo samostojnega hranjena, hoje (to že obvlada), lulanja na kahlico,...itd., ga učimo tudi ravnanja z živalmi. Meni je to samoumevno. Veliki večini žal ni.
"Otrok je in s psom lahko počne, kar se mu zazdi?! Sej itak ne ve, mi pravijo mamice. Majhen je še, ne more vedet, da ne sme vlečt psa za rep."
Ne, ne more, če mu tega nihče ni povedal in nihče mu ne pokaže, kako se pravilno ravna s psom.
Xana ima zelo visok prag tolerance, Tay zaradi majhnosti in šibkosti malce nižji. A, to ne pomeni, da Taya obravnavamo kot "dojenčka", Xana pa je "orng pes", ki vse "potrpi".
Oba sta člana naše družinice, ki sta kljub bonusom, ki jim nekateri pravijo tudi točka razvajenosti, psa. In to psa z velikim P. Vedno bolj, spoštujem "ničvredne, vreče bolh" bolj, kot "visoko inteligentne ljudi." Res nikoli, ne bi želela živali tako ponižati, da bi jih popolnoma enačila s tem umazanim človeštvom.
N. me v bistvu vsak dan znova navdušuje, koliko občutka premore en tako majhen otrok in koliko spoštovanja ima do psov. Seveda, ga je kdaj kakšen mahajoči repek premamil-sploh, ko je bil še manjši, a zato smo starši,da ukrepamo tukaj in zdaj. Ne moreta se otrok in pes "sama zmenit". In pes NI dolžen vsega prenašat.
Ker malček, ne pozna miritvenih signalov psov, pač jaz vem, kaj je ok in kdaj pes potrebuje mir oz. mu početje ni všeč. Konec koncev - sem mama otroku in lastnica psu. Oba sta moja odgovornost.
In tako bi moralo biti povsod. Ne pa, da dajo psa stran, ker je ugriznil otroka, med tem,ko je le ta, sedel na psu. Ali pa mu je v nos in oči potiskal prst. Ali pa se je nanj, z vso težo vrgel, medtem, ko je pes spal. "Otrok se je pač želel le pocartat." -(Pes pa zobe nabrusit al kaj???)
So psi,ki so iz različnih vzrokov in razlogov bolj in manj naklonjenim otrokom. In to je treba vedet.In otroka učit. Pse je bistveno lažje socializirati in vzgojiti, kot otroka : ) Tisti, ki še tega niso zmožni, pa naj imajo dobro zaščitene spolne odnose : )
Vesela sem, da N. raste ob tako krasnem psu, kot je Xana. Verjetno, mu prav ona, daje največ.
Z največjim veseljem ji meče žogico, "markira" skupaj z mano in tiho čaka, da pride do naju, naju oblaja, za nagrado pa ji dava igračko ali priboljšek. Jo poboža in ji potoži, kadar mu mami dela krivico (takrat ji verjetno malo laže, a dobrodušen pes, mu je pač vedno v uporo) :) ... in ji vrne hiter a sladek poljubček, kadar se Xana (pa tudi Tay) stisneta sama od sebe k njemu.
Če pa koga zanima, kaj vse kužka boli, česa vse se kuža lahko ustraši in kaj kužkom ni všeč, pa vabljeni na predavanje k dvoletniku.
Ps. Seveda vas bo na koncu prosil, če lahko vašega kužka poboža, če pa to ne gre, pa zna le glasno pohvalit, dobro obnašanje kosmatinca :)
