Srečno 2012!

VAJA POD STORŽIČEM

Prejšnjo soboto, 17.12.2011, smo imeli zadnjo letošnjo vajo . Ja, objavo spet pišem z zamikom : )  

Zaradi mojega »agregatnega stanja«-beri nosečnosti, sem se dločila, da se vaje udeležim brez Xane. No, glede na to, da je bila vaja organizirana bolj na ravni druženja nas, dvonožnih vodnikov, te odločitve nisem niti malo obžalovala. Pes itak ne bi imel nič kaj veliko od tega, razen nekajurnega sedenja v snegu.  Ker nas je tik pred prihodom do koče »presenetil« sneg, smo malo  pešačili. Nič groznega, 20min španciranja v rahel hrib. Ja pa ja de....če nisi noseč : )  Saj sem šla počasi, svoj tempo, kljub vsemu pridno dohajala Blaža, Ivo in Nikyja, ampak zadnjih 20metrov, sem se počutila kot 80 letna babica, ki ima asmatičen napad. No, panike nismo zganjali, do vrha sem prišla živa in zdrava (baje precej bleda in zadihana) in žur se je začel.  

Moj letošnji status na vaji je bil: Maskota. Namreč...vaja je potekala tako, da so vodniki, zbrani v skupinah po 3 ali 4 opravljali naloge na deloviščih.  Nekaj nalog bi sicer lahko opravljala, a ker ji nekaj raje ne bi, smo se odločili, da sem bila maskota in glavna navijačica :) Za smeh je bilo poskrbljeno in v svoji »vlogi« sem uživala 100 na uro :)  

Po kosilu (ki je bilo mimogrede odlično in v zadostni količini tudi za nas, ki v tem obdobju pojemo malo (pre)več),  je sledila podelitev priznanj in značk vodnikom (in njihovim psom). 

Midve s Xano sva končno dočakali značko PES REŠEVALEC in priznanje,  za uspešno opravljeno prvo preizkušnjo reševalnega teama in uvrstitev v Enote reševalnih psov pri Kinološki zvezi Slovenije! 

Med zimo bova bolj malo delovni, po porodu pa spet v akcijo! : )  Ok, kar iz porodnišnice ravno ne bom tekla na trening, ampak kaj veliko pa tudi ne bova odlašali z najinim užitkom  : )

ZA VSE TISTE! 

Verjetno že »ptički na vejah čivkajo«, da bo Xana spomladi dobila družbo. No, ta ne bo kosmata (ali pač, glede na to, da naj bi bil moškega spola- z leti mu verjetno to ne uide : ) ), bo pa vsekakor človeške vrste. : ) In ker že kar nekaj mesecev vsake toliko poslušam bučke o odnosu pes-otrok sem se odločila za tole objavo. 

Že na splošno dobim ošpice, ko slišim od »modrecev« izjave kot so: »Psi smrdijo«, »psi so za na ketno, da pazijo hišo«, »psu z leti zraste kost v glavi in postane napadalen«, »ko pride dojenček ga pes iz lubosumja lahko napade«, itd. itd. itd. 

Ok začnimo tam, da psi smrdijo- pes ima svoj vonj, ravno tako kot ga ima tudi človek -žal ali pa na srečo se ljudje ne vohamo prav pogosto med seboj, naši psi pa nas zaradi bolje razvitega nosu prav sigurno. In nikjer ne piše, da mi njim dišimo. Redkokateremu psu pa dlaka oddaja res neprijeten vonj kljub superlativni higieni (ponavadi so to psi z »mastno dlako«). Pa vam vseeno zagotavljam, da mi marsikateri človek veliko bolj zaudarja, kot še tako smrdeč pes.  Kako so psi za na ketno in kako jim rastejo kosti, ne bom izgubljala besed.  To so trdile verjetno naše (pra)prababice, žal nekateri  danes okoli tega niso v koraku s časom.  Tudi z napadalnostjo je nekako tako- kar daš, dobiš nazaj. In,  če dobiš nazaj agresivnost, prav gotovo psu  nisi dal nič lepega in koristega.

In tako nekako se te cvetke stopnjujejo (ok, so se umirile, ko sem parkrat z »čudovitim nasmeškom« povedala vse) tudi okoli nosečnosti, dojenčka in psa. 

Upam, da tole ne berete le tisti, ki vam tema ni nič novega in vse to in še več itak veste, ampak, da bo tole prebral tudi kakšen »biser«! 

  Da razčistimo enkrat za vselej (upam)! 

MOJ pes ( in ne od mame,očeta, tete, babice…) je MOJ že skoraj polnih 5 let in MOJ bo ostal do svojega zadnjega diha (tudi potem bo še vedno moj, čeprav nekje med zvezdami) . Ne glede na to ali dobim otroka (1,2,3,4..), ali se ločim ali preselim ali (vstavi poljubno besedo)…se ta »MOJ« ne bo spremenil! Nisem si ga domov pripeljala za določeno dobo, ko v mojem življenju ne bo pretiranih sprememb, ni moj statusni simbol in je to kar je- pes z veliko začetnico v mojem življenju.  To pomeni, da tudi ko pride mali človeček iz trebuha na naš nori svet, bo psu teklo naprej enako življenje kot mu teče sedaj. NE ne bomo ga zapirali v kopalnico, balkon, drugo sobo…NE niti takrat ne, ko bodo prišli obiski pokukat malega človečka.  Pes ima dostop tja, kamor sem se že na začetku odločila, da ga bo lahko imel in tega mu pač nihče ne bo jemal. K večjemu bo prihod novega družinskega člana prinesel  dodatne bonuse za psa. Čisto resno razmišljam o tem, da bi tistim Biserom, (ki itak bojda vse vedo o psih in na srečo jih pri nas ne bo niti za pest) jasno napisala kar na vhodna vrata- »Če ne maraš našega psa, ne hodi v naš dom niti sedaj, ko imamo dojenčka!«  In jasno..pred bucimucijemkakolepotrok se bo pobožalo tisto, ki se jo je do sedaj, ko je veselo pričakala pri vratih vsakega prišleka.  In ne se trudit z modrostmi kako bo otrok pojedel dlake, če bosta veliko skupaj. Ja, sigurno bo kdaj kakšno pa kaj?!?! Ob vsej svineriji, ki jo pojemo ljudje v današnjem svetu, mu dlakica res ne bo naredila škode.  Pa tudi pasji »poljubček« ne.  Moj predragi pes je poleg socializacije in ostalega šolanja, užitkov, ki jih nudi življenje itd.,  že celo življenje deležen tudi »osebne higiene«, tako da z zagotovostjo trdim, da je bolj čist in negovan kot marsikateri človek.  In moj otrok bo pač odraščal ob mojem psu! Psu zaupam in vem kaj od njega pričakovati, otrok bo pa tudi moral skozi obdobje socializacije in še česa, da postane vzoren predstavnik tega sveta.  Tako je oz. tako bo pri nas doma in nič drugače. Komaj že čakam naše skupne sprehode, morje, cartanje in valjanje po postelji, lubčkanje, smejanje in še kaj. Pri vsem tem Xana seveda ne bo manjkala, kot tudi ni nikoli do sedaj! Še na kakšen najin trening bova peljali našega malega človečka, da vidi, kaj vse počneta mami in Xana (in, da tudi on dobi  čimboljšo vizijo o tem, kdo so živali in kako se z njimi ravna,  živi)  

Ne dvomim v to, da bosta Xana in otrok postala dobra zaveznika, ki se bosta med seboj tudi spoštovala in prijetno sobivala. Če bo pa otrok vsaj polovico toliko priden, kot je Xana sem pa itak zmagala! :)  

In dragi Biseri, ki verjetno niste prebrali celotne vsebine, naj vam skrajšam- PRI NAS NISTE ZAŽELJENI!!! 

HAPPY BIRTHDAY!!!

˝Seveda lahko živimo tudi brez psa. Ampak se ne splača.˝    

VSE NAJBOLJŠE MOJA NAJBOLJ PRIDNA ZVER!!!  

Ostani še napraj tako nora in zdrava seveda! : )  

Izpit v Rally Obediencu

To nedeljo,  30.10.2010, sva se s Xano podali še na en izpit. Ta ni bil reševalne »narave«, pač pa izpit iz Rally Obedienca, 1.stopnje (ROI).  Ta pasja disciplina mi je že nekaj časa pri srcu, čeprav mnogi itak ne vedo kaj približno predstavlja to ime discipline, mnogi pa imajo zmotno prepričanje, da je to živi dolgčas. No, tisti, ki ste takšnega mnjenja, si le oglejte najin video (ki pride v prihodnjih dneh) in se prepričajte na lastne oči.  

Foto: aljaž Janc

Okoli tega pasjega »športa« nisva odkrivali nobene »tople vode«. Xana že od malih tac obvalada kar nekaj trikcev, tu in tam se še vedno naučiva kakšnega novega in ob tem neizmerno uživava. Poleg trikcev, pa ji je tudi poslušnost žur. Če pa so tam dovoljeni še gibi rok,nog, telesa šefice, je pa to popoln žur.  

Foto: Aljaž Janc

No, in tako sem dobro leto razmišljala o tem, da je pes v bistvu pripravljen na ROI, samo kaj, ko so bili meni tisti znakci španska vas! Nikakor se nisem spravila k njim niti toliko, da bi jih dodobra pogledala. Priznam, da jih niti do danes ne bi…če ne bi bilo Eve,ki ti tko »bajdemimo« napiše sms: »Ej, a greva čez  dober  teden na izpit?« (oziroma ona je tokrat šla samo na tekmo, izpit ima že od junija) . Hja za kaj pa ne, ampak…..js res ne poznam znakcev?!?!?!  Nič lažjega (baje)! Za silo sem si jih parkrat prebrala na internetu, že od prej vem katere vaje zajema 1.stopnja, tako sem s Xano tu in tam delala vaje kar tako »na suho«. 1x (kakšen mesec pred izpitom) pa je Eva postavila home made progo (beri liste z znakci, ki jih je varovala prozorna mapica, zapičene na leseno palčko) in sva šli 2x čez progo, da sva dobili vsaj malo občutka. Par dni pred izpitom dobim še skopirane vaje (hvala Polona), jaz trapa se česa takega itak ne bi spomnila! In to je bilo to. Gremo na izpit, izgubit nimamo kaj! No ja, lahko se edino jaz  izgubim med znakci :) Za piko na i še nekaj dni pred dnevom D izvem, da mi sodi isti stric, kot bi je sodil B-BH tekmo kakšen mesec nazaj!! Juhuhuhu…no, na tisti tekmi ni bilo nobenega juhuhhuja kar se njega tiče, tokrat pa ga moram pohvaliti! Se je izkazalo, da tisti »rek »velja: :::Daj človeku še eno možnost::: Res je bil super, mogoče kar malo preveč popustljiv in dobrodelen, kar se točk tiče : )  

Foto: Aljaž Janc

A kako je na izpitu izpadlo najino delo? 

Moj sicer vedno dobrovoljen in dela željan pes, je bil tokrat res na močni drogi. Še nikoli je pri poslušnosti nisem slišala cvilit od navdušenja-tokrat sem jo poslušala celo minuto in pol. Še nikoli me ni bilo strah, da bi mi uhajala  iz kateregakoli položaja pri katerikoli vaji-tokrat tudi ta strah ni bil popolnoma odveč. Mislim, da je čisto realno, če povem, da če bi imela s čim bi sigurno sredi proge poletela.  Res je uživala in to je opazil vsak, ki naju je videl. Kljub temu, da jo je to njeno veselje stalo nekaj napakic, jo je bil užitek gledat. Dejstvo, ki ga ni potrebno skrivati je tudi to, da je po moji krivdi nekaj vaj prvič izvedla šele na izpitu. In nekatere vaje pač (še) niso čisto dodelane. In ob takem psu, s toliko energije »v riti«, med vsemi tistimi znakci, ki še niso ravno tvoji najboljši  prijatelji (čeprav se moram pohvalit, jih že precej dobro obvladam), ti napakica tu in napakica tam pač ne uide.  

Kljub vsemu, sva si pridelali za prvikrat odličnih 138točk od 150. Tudi tisti, ki so v tem »športu« že stari mački so naju pohvalili in so bili navdušeni nad najinim delom. No, najbolj so hvalili Xano, jaz sem bila baje še malo zmedena in sem zato nekaj drobcenih reči »zasračkala z vodenjem«. A v celoti gledano sva se odrezali odlično!  Brez pravega treninga, brez pravih priprav in brez domačega poligona, kjer bi imeli znakce in progo na voljo. 

Juhuhu bravo midve!  Obljubim, da naju še srečate na kakšni tekmi, na kakšnem izpitu za napredovanje v višji razred itd.. Če se nam spomladi rodi priden otrok ( v kar ne dvomim, ker bo itak po mamici :P ), bo časa za te in one stvari še vedno več kot dovolj. Midve s Xanko pa itak rabiva tole »drogo«. Ta Rally naju je čisto zasvojil! Res odlična priložnost za užitek in delo obenem!!!  

Foto: Aljaž Janc

                                                     

VIDEO :

                                                           

Hvala vsem za dobro družbo, veliko smeha, in odličen dan!

Se kmalu spet vidimo!

Prvič na tekmi B-BH 

Preden začnem pisati o tej najini tekmi, naj povem, da smo kljub ne pisanju po blogu še vedno živi in zdravi!! :) Zadnje čase mi za tale blog primanjukje predvsem volje, ampak obljubim, da se bom popravila :)  Vmes je bilo pač morje in poletje in še velikoo ostalih reči.

Zdaj pa k tekmi!

Že kar nekaj časa je od tega, ko sva s Xano opravili izpit IPS B-BH. Čeprav sva ga takrat opravili z odlično oceno o kakšnih nadaljnih tekmah v teh vodah nisem razmišljala. A glej ga zlomka, človeka včasih začno zanimati čudne reči :) Tako že lep čas vadiva rally obedience-in, ko se jaz naučim te ljube moje znakce greva takoj na izpit RO1, na katerega je moja bjonda že nekaj časa pripravljena :) V neposredni bližini našega doma, pa je bila v soboto 24.9.2011 tudi regijska tekma šolanih psov. In sem rekla, zakaj pa ne, izgubit nimava kaj. Poslušnost imava solidno, če bi se meni ljubilo popravit najine obrate bi bila pa že skoraj kičasta J In sva šli tekmovat po B- BH programu. 

Na moje presenečenje je bilo prijavljenih kar nekaj parov in lagala bi, če bi rekla, da nisva imeli konkurence. Xana je progam izpeljala zadovoljivo, tokrat ji je manjkal tisti njen lesk v očeh, ki ga dobi kadar delava. A ni dvoma, da sem zato kriva jaz. Že ob prijavi pri sodniku sem začutila nekakšen čuden občutek in vso zadevo izpeljala katastrofalno. Če bi naju videl kdo, ki naju sicer videva takrat, ko osvajava skoraj najvišje točke pri poslušnosti, bi ga zadela kap. Razen obratov (ki so bili res nikakršni) sva vse izpeljali nekako solidno do konca. Ma meni ni bilo nič ta dan ok, ampak recimo da ja J Sodnik pa se je odločil, da nama zaradi teh obupnih obratov odbije 10točk, tako, da sva si prislužili 90/100 točk in na koncu 8.mesto. 

Predno začnem pisati o nekorektnosti sodnika pri vseh ostalih tekmovalcih, naj povem, da sama sebi ne bi dala kaj več točk. Sem pač pri tem dokaj »zahtevna«, čeprav so mi mnogi prisotni rekli, da nekaj točk več pa si vseeno zasluživa. AMPAK….ko, da sodnik nekomu 93točk, kljub temu, da mu je pes dobesedno pobegnil na rob poligona in je vodnik moral uporabiti najmanj 5 povelj, da ga je uspel dobiti v osnovni položaj in nadaljevati delo…takrat se vprašaš kje je tu logika.  

Nisem se pritožila na oceno, kljub vsemu sem zadovoljna s Xano. Prva tekma, nova izkušnja, nove ugotovitve, novi obrazi, …. Čeprav nisva pokazali čisto vsega kar znava, sva dosegli zadovoljivo »zlato sredino«. Če se kdaj še vrneva na tovrstno tekmo ne vem. V teh vodah je pač očitno  velika kuhinja. Da to opaziš ne rabiš prav veliko.  Zato so mi »naše« vode po tej izkušnji še toliko bolj pri srcu, kot so mi bile do sedaj. :) 

 

Xana in press 

Inteviju v reviji Moj pes :) 

 

Happy lab is lab in water 

Ja, tole pri naši bjondi 100% drži! Nikoli se je ne morem nagledati, kako uživa v vodi, kako je sama sebi tam notri dovolji in kako bi ona tam ostala več dni skupaj! Edina slaba stran te ljubezni do vode je to, da, če gre v slano vodo potem bruha in driska, če je v sladki pa ogroooooomnooooo lula, sam spije kak hektoliter vode. Res je smešna in, ko jo gledam kako je v svojem svetu srečna, ji oprostim vso bruhanje, driskanje in lulanje :)  Aja, kadar se v vodo ne sme, se uboga, če damo jasna navodila dovolj hitro :) Če pa jo pokličem ven iz vode in jo nekaj časa ne spustim notri pa sledi glasno jokanje (cviljenje)! :) Po novem pa itak cvili tudi od užitka med tem ko plava tako da....mi je bolj malo še jasno okoli te njene govorice :)