25.11 je gospa Bjonda (Xana) praznovala svoj 10.rojstni dan. Priznam, da me je kar malo groza, ko pomislim koliko je že stara. Zadnji dve leti se ji starost pozna. V glavi je sicer še vedno ista, živahna, polna energije... telo pa je ne dohaja več. Zaradi zdravstvenega stanja sva verjetno zaključili z vsem. Tudi z Rally Obediencom. Čeprav sem obljubila, da na eno tekmo jo še peljem. Mogoče pa res, naslednje leto.
Predvsem si želim, da bi dočakala še kar nekaj let.
In ravno te dni sem razmišljala koliko vsega mi je dala. Koliko ti lahko "en pes" pomeni. Ne razmišljam o tem, kaj vse sva dosegli (in še več bi lahko, če bi se meni dalo premikati v to smer).
Predvsem mi je dala en kup ljudi, ki jih imam rada in želim si, da ostanejo del mojega življenja še dolgo časa. Prav tako je kriva, da sem že 10 let članica mojega kinološkega društva. Najbolj sem ponosna na to, da je pokazala nešteto ljudem, da PES ni vedno pes v takšni obliki, kot imajo ljudje predsodke. Ljudje, ki se psov bojijo, pa ljudje, ki pse kar malo sovražijo....Xana je prav vsem vedno prirasla k srcu.
Je pes, ki nikoli v življenju ni povzročal težav, ki bi imel tisoč in eno "finto" pri obnašanju, šolanju... nič. Pravzaprav še danes z velikim veseljem in s popolno natančnostjo izvede vsako naučeno vajo.
Z vsem zaupanjem si jo upam pustiti v varstvu kjerkoli... pri ljudeh, ki nimajo izkušenj s psi, pri ljudeh, ki imajo druge domače živali, pri tistih, ki imajo otroke...povsod.
Je pes, ki se zgodi človeku enkrat v življenju. Čeprav vem, da je vsak pes poseben na svoj način.
Xanica moja! VSE NAJBOLJŠE! Na še veliko zdravih let. Zakon si!
