torek, 27. oktober 2015

10.Obletnica Kinološkega društva reševalnih psov Celje

10? Že? In lahko rečem, da sem že slabih 10let njihova....in oni moji. Pa osladnost na stran.

Malo me stisne pri srcu, ko pomislim, da je Xana, ki bo novembra dopolnila 9let, trenutno najstarejši pes v našem društvu. Se mi zdi, da še ni dolgo od tega, ko sem na predstavitvah v šolah in vrtcih razlagala, kako je še mlada in dejansko je bila med najmlajšimi. Pa so se vsi tisti "stari" pasji kolegi že poslovili in postala je najstarejša. 







V tole društvo me je v resnici zvlekla prijateljica Živa. Ko smo doma imeli še mešanca Khana, starega 11 let in bolnega na srcu, me je peljala pogledat kako potekajo treningi. Ker je vedela, da obožujem delo s psi,pa tudi zato, da sem malo pozabila na vse slabo, kar se mi je dogajalo tisto leto. Junija mi je umrla moja Oma. Babica, ki je bila v resnici moja druga mami. Decembra se je poslovil Khan. Pes mojega otroštva in moja prva velika uslišana želja. Svetla zvezda tega leta 2006 je bila Xana, ki se je skotila novembra in januarja 2007 prišla v naš dom...od tu naprej sva neločljivi in zvesti članici društva. :) :) Še danes se spominjam vseh starih članov, ko sem bila sama "zelena" novinka. Pa še najmlajša sem bila...no, se mi zdi, da sem še danes : )



 V vsem tem času nas je zapustilo nekaj članov, veliko se jih je pridružilo. In priznam, z vsakim novim članom me je strah, da bo to tisti povod, da postanemo "moderno" društvo. Moderno? Ja, moderna društva so tudi v kinologiji žal takšna, kjer je polno zavisti in obrekovanja,škodoželjnosti. Na koncu ne veš več kdo je kdo in kam spadaš. 
Tega pri nas na srečo ni. Ali pa pred menoj že vrsto let uspešno skrivajo :)  



In, da je že toliko let tako kot je,brez oklevanja trdim, da je "kriv" naš predsednik. Dobre pse in dobro delo ustvarjamo skupaj in posamično, on pa je tisti, ki vse skupaj,vse tiste drobne niti drži skupaj. 
Še na mnoga razumevajoča in srečna leta dragi moji!  


nedelja, 4. oktober 2015

Predstavitve s Xano

Ravno zadnjič sem ob nekem pogovoru začela razmišljat koliko predstavitev sva s Xano "oddelali" v njenih, skoraj polnih 9 letih. Res neverjetno veliko. In z največjim veseljem to počneva še naprej. Sicer je ravno letos naneslo tako, da sva obiskali bolj malo šol, vrtcevin ostalih ustanov. A, če bo njeno zdravje dopuščalo, se temu ne bova odrekli še lep čas :) Zaradi njenih zdravstvenih težav sem za nekaj časa opustila idejo o terapevtskem psu in prekinila tekme rally obedienca.

Z največjim veseljem, pa sva v soboto 3.10 sodelovali na predstavitvi našega društva v Planet Tušu. Ona je pokazala, da v delu še vedno najbolj uživa. Še posebej uživala pa je verjetno zato, ker sva bili samo. Brez Cube, pa tudi brez Alena in Nicka. Teh samo najinih trenutkov je zadnje čase res malo, a se trudim, da kljub vsemu še vedno ostajajo.