Ampak ja, življenje s psom je fantastično. Tu in tam pa tudi smrdljivo. Kot naprimer danes, pri nas doma. Ker me ob teh vročih nočeh daje nespečnost, večino noči prespim v dnevni sobi. Tukaj spita tudi obe psici.
Danes ob 4:45(ne vem zakaj sem sploh pogledala na uro), me je zbudil čuden smrad. Pojma nimam o čem sem sanjala, a za trenutek se mi je zdelo, da voham čips. Don`t ask! Žal, ko sem odprla oči, je bila realnost drugačna. Cuba je podriskala otroško preprogo. Katero sem mimogrede zabrisala naravnost v smeti in takoj popoldne kupila novo. Huh, k sreči je vedno na zalogi in cenovno ugodna. Pa še otrok ne opazi razlike! Da ne bi petnajst minut pred budilko zbujala Alena, jo peljem sama hitro pred blok, kjer seveda "podriska" še polovico travnika. Potem me nekje ob peti uri zjutraj ob živce spravlja še Alen, ki namerava peljat pred službo ven le Xano. Ko ga vprašam po Cubi mi odvrne, da ona se je itak že podelala doma. A res? To, da sem jo imela vmes še zunaj, kjer je podelala še polovico travnika, pa nisi opazil? No, po mojem odzivu in zgodnji uri sodeč hitro ugotovi, da bo bolje ostati tiho in ven odpeljati obe psici. Od šeste do devete ure dopoldan, sem peljala psa ven še najmanj 80x. Brez pretiravanja! Potem se je zbudil otrok. Ko sva jo še nekajkrat spustila pred blok, sem se odločila, da Cubo zapreva v hišni boks, midva pa greva za pol ure na igrala. Napačna odločitev! V cca 20 minutah je gospodična podriskala celoten boks! Popolnoma vsega! Tako, da ji ni preostalo drugega, kot da se uleže v lastni "drek" (ja, blog je javen in lahko bi napisala iztrebek, pa je bila tisto takšna svinjarija , da je iztrebek prelep izraz!). Smrdelo pa tako, da nisem vedela koliko časa nam je še ostalo za dihanje v tem stanovanju. Nič, otroka in Xano k babici, jaz pa veselo na delo. Čiščenje stanovanja ne bi trajalo tako dolgo, če..... vmes ne bi Cuba sicer tiho zacvilila, vendar je bilo prepozno. Spet se je podriskala po stanovanju (tokrat na parket). Tukaj bi me rešilo edino to, da bi jo v trenutku, ko je zacvilila vrgla skozi okno. Pa še to bi se verjetno med letenjem navzdol že podelala. Obup! Čistim boks, ki je kovinski in mrežast. Ne sprašujte me, kje vse je bil "drek". Čistim tla. Očitno bom morala res začeti paziti na to, kaj si želim. Ravno včeraj sem v trgovini kupila novo čistilo za čiščenje tal in Alenu rekla, da komaj čakam, da ga preizkusim. Očitno me je Cuba slišala in uslišala.
Med tem sem psico še dobesedno nafilala z čudežnim prahom proti driski, ki me prav vedno reši v teh situacijah. Hvala Majdi! Potem se je stanje umirilo, ona je zaspala,stanovanje pa je počasi začelo dobivati normalno podobo in vonj. Do večera je bila še tisočkrat zunaj, nekje vmes sem zasledila, da je očitno iztrebila magnet?! Na zadnjem, večernem sprehodu, pa sem vsa srečna opazila, da je iztrebek že normalnejše oblike, kar mi daje upanje, da smo s to norijo pri koncu.
Nekje vmes, tekom dneva sem dobila še zabavno sarkastičen napad in za Cubo na FB napisala "oglas". Tisti, ki me poznajo in spremljajo seveda vedo, da namen ni bil oddaja psa, pač pa malo (sarkastičnega) heca ob dani situaciji in rahlo sporočilo nekaterim "samooklicanim kinologom" (ali karkoli se že gredo). Alergijo na njih imam približno takšno kot na tiste, ki mi med (pisnim) pogovorom na fb, kot odgovor pošljejo dvignjen palec (Y). Vsem, ki mi to počnete vam ob priliki najmanj pregriznem vrat! Nekdo mi je vmes še zapisal, da je s Cubo nekaj narobe, ker pogosto driska. Ja, res! V 14 dneh je bila tole druga driska. Prvič sem potem ugotovila, da je bil kriv paradižnik, oziroma večja količina zaužitega paradižnika. Kaj točno je bilo krivo danes, še razmišljam. Tisti magnet ne vem kako se je pojavil v boksu. Cuba je pač ena velika požrešnica. Prisežem, da so Labradorci amaterji proti njej. Tudi, ko je na povodcu najde nekaj, za kar je prepričana, da mora pojest. Načeloma je sicer toliko uvidevna, da tisto nekaj nosi po gobcu in po možnosti prinese pokazat. Tu in tam tega očitno ne naredi in spretno požre bog ve kakšno svinjarijo. Življenje v bloku je pač polno "prijaznih" ljudi, ki kar skozi okno mečejo ostanke kosila, pokvarjeno hrano iz hladilnika in še kaj.
Cuba se glede na obnašanje počuti dobro, saj je že med tuširanjem želela družbo - žogo. Trenutno spi in upam, da to pomeni konec smrdljive radosti. In veste kaj? Lahko bi bilo še huje.
Prebavne motnje bi lahko imeli tudi obe, Xana in Cuba. :)
P.s.. Objave so zapisane tako, kot mi švigajo misli. Brez razmišljanja in ne slovnično seveda. Tako, kot smo včasih pisali dnevnike :)
