sobota, 26. november 2011

ZA VSE TISTE! 


Verjetno že »ptički na vejah čivkajo«, da bo Xana spomladi dobila družbo. No, ta ne bo kosmata (ali pač, glede na to, da naj bi bil moškega spola- z leti mu verjetno to ne uide : ) ), bo pa vsekakor človeške vrste. : ) In ker že kar nekaj mesecev vsake toliko poslušam bučke o odnosu pes-otrok sem se odločila za tole objavo. 
Že na splošno dobim ošpice, ko slišim od »modrecev« izjave kot so: »Psi smrdijo«, »psi so za na ketno, da pazijo hišo«, »psu z leti zraste kost v glavi in postane napadalen«, »ko pride dojenček ga pes iz lubosumja lahko napade«, itd. itd. itd. 
Ok začnimo tam, da psi smrdijo- pes ima svoj vonj, ravno tako kot ga ima tudi človek -žal ali pa na srečo se ljudje ne vohamo prav pogosto med seboj, naši psi pa nas zaradi bolje razvitega nosu prav sigurno. In nikjer ne piše, da mi njim dišimo. Redkokateremu psu pa dlaka oddaja res neprijeten vonj kljub superlativni higieni (ponavadi so to psi z »mastno dlako«). Pa vam vseeno zagotavljam, da mi marsikateri človek veliko bolj zaudarja, kot še tako smrdeč pes.  Kako so psi za na ketno in kako jim rastejo kosti, ne bom izgubljala besed.  To so trdile verjetno naše (pra)prababice, žal nekateri  danes okoli tega niso v koraku s časom.  Tudi z napadalnostjo je nekako tako- kar daš, dobiš nazaj. In,  če dobiš nazaj agresivnost, prav gotovo psu  nisi dal nič lepega in koristega.
In tako nekako se te cvetke stopnjujejo (ok, so se umirile, ko sem parkrat z »čudovitim nasmeškom« povedala vse) tudi okoli nosečnosti, dojenčka in psa. 
Upam, da tole ne berete le tisti, ki vam tema ni nič novega in vse to in še več itak veste, ampak, da bo tole prebral tudi kakšen »biser«! 


  Da razčistimo enkrat za vselej (upam)! 

MOJ pes ( in ne od mame,očeta, tete, babice…) je MOJ že skoraj polnih 5 let in MOJ bo ostal do svojega zadnjega diha (tudi potem bo še vedno moj, čeprav nekje med zvezdami) . Ne glede na to ali dobim otroka (1,2,3,4..), ali se ločim ali preselim ali (vstavi poljubno besedo)…se ta »MOJ« ne bo spremenil! Nisem si ga domov pripeljala za določeno dobo, ko v mojem življenju ne bo pretiranih sprememb, ni moj statusni simbol in je to kar je- pes z veliko začetnico v mojem življenju.  To pomeni, da tudi ko pride mali človeček iz trebuha na naš nori svet, bo psu teklo naprej enako življenje kot mu teče sedaj. NE ne bomo ga zapirali v kopalnico, balkon, drugo sobo…NE niti takrat ne, ko bodo prišli obiski pokukat malega človečka.  Pes ima dostop tja, kamor sem se že na začetku odločila, da ga bo lahko imel in tega mu pač nihče ne bo jemal. K večjemu bo prihod novega družinskega člana prinesel  dodatne bonuse za psa. Čisto resno razmišljam o tem, da bi tistim Biserom, (ki itak bojda vse vedo o psih in na srečo jih pri nas ne bo niti za pest) jasno napisala kar na vhodna vrata- »Če ne maraš našega psa, ne hodi v naš dom niti sedaj, ko imamo dojenčka!«  In jasno..pred bucimucijemkakolepotrok se bo pobožalo tisto, ki se jo je do sedaj, ko je veselo pričakala pri vratih vsakega prišleka.  In ne se trudit z modrostmi kako bo otrok pojedel dlake, če bosta veliko skupaj. Ja, sigurno bo kdaj kakšno pa kaj?!?! Ob vsej svineriji, ki jo pojemo ljudje v današnjem svetu, mu dlakica res ne bo naredila škode.  Pa tudi pasji »poljubček« ne.  Moj predragi pes je poleg socializacije in ostalega šolanja, užitkov, ki jih nudi življenje itd.,  že celo življenje deležen tudi »osebne higiene«, tako da z zagotovostjo trdim, da je bolj čist in negovan kot marsikateri človek.  In moj otrok bo pač odraščal ob mojem psu! Psu zaupam in vem kaj od njega pričakovati, otrok bo pa tudi moral skozi obdobje socializacije in še česa, da postane vzoren predstavnik tega sveta.  Tako je oz. tako bo pri nas doma in nič drugače. Komaj že čakam naše skupne sprehode, morje, cartanje in valjanje po postelji, lubčkanje, smejanje in še kaj. Pri vsem tem Xana seveda ne bo manjkala, kot tudi ni nikoli do sedaj! Še na kakšen najin trening bova peljali našega malega človečka, da vidi, kaj vse počneta mami in Xana (in, da tudi on dobi  čimboljšo vizijo o tem, kdo so živali in kako se z njimi ravna,  živi)  
Ne dvomim v to, da bosta Xana in otrok postala dobra zaveznika, ki se bosta med seboj tudi spoštovala in prijetno sobivala. Če bo pa otrok vsaj polovico toliko priden, kot je Xana sem pa itak zmagala! :)  



In dragi Biseri, ki verjetno niste prebrali celotne vsebine, naj vam skrajšam- PRI NAS NISTE ZAŽELJENI!!! 


petek, 25. november 2011

HAPPY BIRTHDAY!!!

˝Seveda lahko živimo tudi brez psa. Ampak se ne splača.˝    







VSE NAJBOLJŠE MOJA NAJBOLJ PRIDNA ZVER!!!  
Ostani še napraj tako nora in zdrava seveda! : )  




sreda, 2. november 2011

Izpit v Rally Obediencu

To nedeljo,  30.10.2010, sva se s Xano podali še na en izpit. Ta ni bil reševalne »narave«, pač pa izpit iz Rally Obedienca, 1.stopnje (ROI).  Ta pasja disciplina mi je že nekaj časa pri srcu, čeprav mnogi itak ne vedo kaj približno predstavlja to ime discipline, mnogi pa imajo zmotno prepričanje, da je to živi dolgčas. No, tisti, ki ste takšnega mnjenja, si le oglejte najin video (ki pride v prihodnjih dneh) in se prepričajte na lastne oči.  


Foto: aljaž Janc

Okoli tega pasjega »športa« nisva odkrivali nobene »tople vode«. Xana že od malih tac obvalada kar nekaj trikcev, tu in tam se še vedno naučiva kakšnega novega in ob tem neizmerno uživava. Poleg trikcev, pa ji je tudi poslušnost žur. Če pa so tam dovoljeni še gibi rok,nog, telesa šefice, je pa to popoln žur.  

Foto: Aljaž Janc

No, in tako sem dobro leto razmišljala o tem, da je pes v bistvu pripravljen na ROI, samo kaj, ko so bili meni tisti znakci španska vas! Nikakor se nisem spravila k njim niti toliko, da bi jih dodobra pogledala. Priznam, da jih niti do danes ne bi…če ne bi bilo Eve,ki ti tko »bajdemimo« napiše sms: »Ej, a greva čez  dober  teden na izpit?« (oziroma ona je tokrat šla samo na tekmo, izpit ima že od junija) . Hja za kaj pa ne, ampak…..js res ne poznam znakcev?!?!?!  Nič lažjega (baje)! Za silo sem si jih parkrat prebrala na internetu, že od prej vem katere vaje zajema 1.stopnja, tako sem s Xano tu in tam delala vaje kar tako »na suho«. 1x (kakšen mesec pred izpitom) pa je Eva postavila home made progo (beri liste z znakci, ki jih je varovala prozorna mapica, zapičene na leseno palčko) in sva šli 2x čez progo, da sva dobili vsaj malo občutka. Par dni pred izpitom dobim še skopirane vaje (hvala Polona), jaz trapa se česa takega itak ne bi spomnila! In to je bilo to. Gremo na izpit, izgubit nimamo kaj! No ja, lahko se edino jaz  izgubim med znakci :) Za piko na i še nekaj dni pred dnevom D izvem, da mi sodi isti stric, kot bi je sodil B-BH tekmo kakšen mesec nazaj!! Juhuhuhu…no, na tisti tekmi ni bilo nobenega juhuhhuja kar se njega tiče, tokrat pa ga moram pohvaliti! Se je izkazalo, da tisti »rek »velja: :::Daj človeku še eno možnost::: Res je bil super, mogoče kar malo preveč popustljiv in dobrodelen, kar se točk tiče : )  

Foto: Aljaž Janc


A kako je na izpitu izpadlo najino delo? 

Moj sicer vedno dobrovoljen in dela željan pes, je bil tokrat res na močni drogi. Še nikoli je pri poslušnosti nisem slišala cvilit od navdušenja-tokrat sem jo poslušala celo minuto in pol. Še nikoli me ni bilo strah, da bi mi uhajala  iz kateregakoli položaja pri katerikoli vaji-tokrat tudi ta strah ni bil popolnoma odveč. Mislim, da je čisto realno, če povem, da če bi imela s čim bi sigurno sredi proge poletela.  Res je uživala in to je opazil vsak, ki naju je videl. Kljub temu, da jo je to njeno veselje stalo nekaj napakic, jo je bil užitek gledat. Dejstvo, ki ga ni potrebno skrivati je tudi to, da je po moji krivdi nekaj vaj prvič izvedla šele na izpitu. In nekatere vaje pač (še) niso čisto dodelane. In ob takem psu, s toliko energije »v riti«, med vsemi tistimi znakci, ki še niso ravno tvoji najboljši  prijatelji (čeprav se moram pohvalit, jih že precej dobro obvladam), ti napakica tu in napakica tam pač ne uide.  

Kljub vsemu, sva si pridelali za prvikrat odličnih 138točk od 150. Tudi tisti, ki so v tem »športu« že stari mački so naju pohvalili in so bili navdušeni nad najinim delom. No, najbolj so hvalili Xano, jaz sem bila baje še malo zmedena in sem zato nekaj drobcenih reči »zasračkala z vodenjem«. A v celoti gledano sva se odrezali odlično!  Brez pravega treninga, brez pravih priprav in brez domačega poligona, kjer bi imeli znakce in progo na voljo. 
Juhuhu bravo midve!  Obljubim, da naju še srečate na kakšni tekmi, na kakšnem izpitu za napredovanje v višji razred itd.. Če se nam spomladi rodi priden otrok ( v kar ne dvomim, ker bo itak po mamici :P ), bo časa za te in one stvari še vedno več kot dovolj. Midve s Xanko pa itak rabiva tole »drogo«. Ta Rally naju je čisto zasvojil! Res odlična priložnost za užitek in delo obenem!!!  

Foto: Aljaž Janc

                                                     
VIDEO :
                                                           





Hvala vsem za dobro družbo, veliko smeha, in odličen dan!
Se kmalu spet vidimo!