ponedeljek, 14. marec 2016

* ZAR * (2002-2016)


Včasih se zgodi, da psa, ki sicer ni tvoj, obožuješ enako kot svojega. In prav takšna je bila vez med menoj in Zarom. Zlatim prinašalcem, ki je bil krivec, da se je pred dobrim desetletjem spremenilo marsikaj. Po smrti mojega Khana, je bil na počitnicah pri meni samo zato, da sem lažje prebolela obdobje brez psa. On in njegova lastnica sta kriva, da se je moja prava pot v kinologijo sploh začela (pa še pri čem drugem, bolj norem je bil prisoten v mojem življenju). .


Veliko je dogodkov, ki sva jih doživela skupaj. Po tem, ko sta se z Živo odselila iz Celja na Obalo, sem se vsako leto veselila časa, ko bo prišel v varstvo med tem, ko bodo njegovi odšli na kakšno potovanje. Oboževal je Xano in ona je oboževala njega. Prav on je bil prvi pes, ki ga je po prihodu v nov dom sploh spoznala. In vsa ta leta sta tudi ona dva imela posebno vez.   


Veliko bi lahko napisala o Zaru, o najinih dogodivščinah, o tem kakšen je bil....pa mi je trenutno pretežko.  


Zarko, vsa ta leta si bil "pravi dec" . Nič ti ni prišlo do živega in vse si z lahkoto preživel.   






Naj ti bo lepo na drugi strani mavrice. Pri meni pa, saj veš....vedno boš imel posebno mesto.