Xana na počitnicah

Letos se je prvič zgodilo, da smo na dopust odšli brez Xane.  Se mi zdi, da sem z odločitvijo, da Xana ostane doma presenetila vse okrog sebe. Ja, res je! Še nikoli nisem odšla na morje brez nje in že skoraj polnih deset let, je moja senca kjerkoli sem. Če dobro pomislim v teh letih še nikoli nisva bili ločeni toliko dni na enkrat.  Ampak...ona se ne sekira in ni ji bilo hudo. Razlog za mojo odločitev je ta, da zaradi bolezni,njeno telo ne sledi več nekemu normalnemu "ritmu gibanja". Del našega dopusta pa je bila tudi vsakodnevna hoja. Že povprečen sprehod jo popolnoma utrudi. Če ji popustim in malo teče za žogo, s Cubo, drugim psom...potem pomeni 5 minut slave za njene možgane in dva dni težjega vstajanja, šepanja, močnejšega tresenja zadnjih tac, bolečin itd. Ker si želim, da bi bila z nami še nekaj časa, jo zadnje leto res konkretno "šparam". Ne, ni zapostavljena,le življenje smo prilagodili njenemu zdravstvenemu stanju in starosti.   Manj hoje, plavat pa jo peljemo z avtomobilom do jezera ali reke. Kaj je morje nima pojma, razen tega, da hitro ugotovi, da je slano in,če spiješ preveč vode bruhaš in driskaš.

Xana je imela svojevrstne počitnice. Ostala je doma pri mojih starših, poleg moje mame, pa sta jo sprehajali še dve moji prijateljici. Glede na to, da je Xana, preden sem si ustvarila družino živela z mano pri mojih starših, ji je okolje zelo domače. Vesela je kadar je tam. Kako ne bi bila, ko pa jo razvajajo, kot bi imeli na počitnicah otroka. Kuhane hrane, konzerv, raznih posladkov, spanja v postelji in še česa je tam bistveno več kot doma.  Na sprehodu je bila večkrat na dan po malo, ko jo je imela katera od prijateljic pa si je sigurno privoščila dodaten odklop.

Sicer pa je Xana res en tak super pes. Zaupam jo lahko popolnoma vsakemu in ni me strah, da bi delala težave. Moja starša že nekaj let nista več najbolj fizično pri močeh, pa me niti za sekundo ni skrbelo, da je na sprehodu ne bi mogla obvladat.  Doma itak ne veš, da jo imaš. Če odštejemo dlake,ki jih pušča :) Ni me strah, da bi zunaj poškodovala kakšnega psa ali drugo žival, se zapletala v konflikte...Uboga vsakega, tako,da bi jo brez težav lahko dala tudi nekomu, ki nima izkušenj s psi.  Sobiva lahko z vsemi in z vsem. Edino nikoli ne bi hotela bivati zunaj. Tam bi jo pobralo. Njene stare kosti so najbolj srečne na mehki odeji, za katero je zaželeno, da se nahaja na postelji ali sedežni. Pa tudi s svojo posteljo Comfort je srečna.

Tako, da damica je teden dni preživela malo izven vsakdanje rutine. Kar ni nič narobe. Vsaj pri psih kot je ona. Stabilna,srečna kjerkoli in kadarkoli.

P.s.
Danes,ko sem prišla po njo, me je bila vesela enako kot me je takrat, ko odnesem smeti. Sem prepričana, da smo pogrešali bolj mi njo, kot ona nas!

Kako je dopust preživela Cuba, ki je bila prvič v slani vodi, pa v naslednji objavi.