Smrdljive radosti življenja s psom

Pravijo, da je življenje s psom ena sama radost. No, sicer pa.... tudi fb statusi nekaterih dajejo vtis, da je družinsko življenje  ena sama  poezija. Ne vem od kod črpajo vse te "vedno pravljične" občutke :) Ampak pustimo to. Fb je itak narejen zato, da se objavljajo zavidljivi, romantični, včasih malo neresnični dogodki. Edino mi, pesjanarji, najraje objavljamo slike psov v vseh možnih kombinacijah. :)  

Ampak ja, življenje s psom je fantastično. Tu in tam pa tudi smrdljivo. Kot naprimer danes, pri nas doma.  Ker me ob teh vročih  nočeh daje nespečnost, večino noči prespim v dnevni sobi. Tukaj spita tudi obe psici. 

Danes ob 4:45(ne vem zakaj sem sploh pogledala na uro), me je zbudil čuden smrad. Pojma nimam o čem sem sanjala, a za trenutek se mi je zdelo, da voham čips. Don`t ask!  Žal, ko sem odprla oči, je bila realnost drugačna. Cuba je podriskala otroško preprogo. Katero sem mimogrede zabrisala naravnost v smeti in takoj popoldne kupila novo. Huh, k sreči je vedno na zalogi in cenovno ugodna. Pa še otrok ne opazi razlike! Da ne bi petnajst minut pred budilko zbujala Alena, jo peljem sama hitro pred blok, kjer seveda "podriska" še polovico travnika. Potem me nekje ob peti uri zjutraj ob živce spravlja še Alen, ki namerava peljat pred službo ven le Xano. Ko ga vprašam po Cubi mi odvrne, da ona se je itak že podelala doma. A res? To, da sem jo imela vmes še zunaj, kjer je podelala še polovico travnika, pa nisi opazil? No, po mojem odzivu in zgodnji uri sodeč hitro ugotovi, da bo bolje ostati tiho in ven odpeljati obe psici. Od šeste do devete ure dopoldan, sem peljala psa ven še najmanj 80x. Brez pretiravanja! Potem se je zbudil otrok. Ko sva jo še nekajkrat spustila pred blok, sem se odločila, da Cubo zapreva v hišni boks, midva pa greva za pol ure na igrala. Napačna odločitev!  V cca 20 minutah je gospodična podriskala celoten boks! Popolnoma vsega! Tako, da ji ni preostalo drugega, kot da se uleže v lastni "drek" (ja, blog je javen in lahko bi napisala iztrebek, pa je bila tisto takšna svinjarija  , da je iztrebek prelep izraz!).   Smrdelo pa tako, da nisem vedela koliko časa nam je še ostalo za dihanje v tem stanovanju. Nič, otroka in Xano k babici, jaz pa veselo na delo. Čiščenje stanovanja ne bi trajalo tako dolgo, če..... vmes ne bi Cuba sicer tiho zacvilila, vendar je bilo prepozno. Spet se je podriskala po stanovanju (tokrat na parket). Tukaj bi me rešilo edino to, da bi jo v trenutku, ko je zacvilila vrgla skozi okno. Pa še to bi se verjetno med letenjem navzdol že podelala. Obup! Čistim boks, ki je kovinski in mrežast. Ne sprašujte me, kje vse je bil "drek". Čistim tla. Očitno bom morala res začeti paziti na to, kaj si želim. Ravno včeraj sem v trgovini kupila novo čistilo za čiščenje tal in Alenu rekla, da komaj čakam, da ga preizkusim. Očitno me je Cuba slišala in uslišala.  

Med tem sem psico še dobesedno nafilala z čudežnim prahom proti driski, ki me prav vedno reši v teh situacijah. Hvala Majdi! Potem se je stanje umirilo, ona je zaspala,stanovanje pa je počasi začelo dobivati normalno podobo in vonj. Do večera je bila še tisočkrat zunaj, nekje vmes sem zasledila, da je očitno iztrebila magnet?! Na zadnjem, večernem sprehodu, pa sem vsa srečna opazila, da je iztrebek že normalnejše oblike, kar mi daje upanje, da smo s to norijo pri koncu.   

Nekje vmes, tekom dneva sem dobila še zabavno sarkastičen napad in za Cubo na FB napisala "oglas". Tisti, ki me poznajo in spremljajo seveda vedo, da namen ni bil oddaja psa, pač pa malo (sarkastičnega) heca ob dani situaciji in rahlo sporočilo nekaterim "samooklicanim kinologom" (ali karkoli se že gredo). Alergijo na njih imam približno takšno kot na tiste, ki mi med (pisnim) pogovorom na fb, kot odgovor pošljejo dvignjen palec (Y). Vsem, ki mi to počnete vam ob priliki najmanj pregriznem vrat!   Nekdo mi je vmes  še zapisal, da je s Cubo nekaj narobe, ker pogosto driska. Ja, res!  V 14 dneh je bila tole druga driska. Prvič sem potem ugotovila, da je bil kriv paradižnik, oziroma večja količina zaužitega paradižnika. Kaj točno je bilo krivo danes, še razmišljam. Tisti magnet ne vem kako se je pojavil v boksu. Cuba je pač ena velika požrešnica. Prisežem, da so Labradorci amaterji proti njej. Tudi, ko je na povodcu najde nekaj, za kar je prepričana, da mora pojest. Načeloma je sicer toliko uvidevna, da tisto nekaj nosi po gobcu in po možnosti prinese pokazat. Tu in tam tega očitno ne naredi in spretno požre bog ve kakšno svinjarijo. Življenje v bloku je pač polno "prijaznih" ljudi, ki kar skozi okno mečejo ostanke kosila, pokvarjeno hrano iz hladilnika in še kaj.   

Cuba se glede na obnašanje počuti dobro, saj je že med tuširanjem želela družbo - žogo. Trenutno spi in upam, da to pomeni konec smrdljive radosti. In veste kaj? Lahko bi bilo še huje. 

Prebavne motnje bi lahko imeli tudi obe, Xana in Cuba.  :) 

 P.s.. Objave so zapisane tako, kot mi švigajo misli. Brez razmišljanja in ne slovnično seveda. Tako, kot smo včasih pisali dnevnike :) 

Predstavitvi v zadnjem obdobju (šola in vrtec)

V zadnjem mesecu dni, sva s Xano dvakrat obiskali otroke.

Prvič v Igralnici pod mavrico, ki v bistvu ni ravno vrtec, je pa varstvo otrok. Otroci so v povprečju stari leto in pol. Ena izmed njih je Anina Ajda (Ana je kolegica iz društva).  Z rahlim cmokom v grlu sva ugotovili, da sta se predstaviti udeležili najstarejši pasji članici našega društva. A sta hkrati daleč najbolj zanesljivi. Xana ima že res lepo kilometrino kar se tiče obiskov v šolah in vrtcih. Luna pa je tipična Labradorka. Samo da se boža in po možnosti še kaj prigrizne in ona je prodana duša. Obe sta več kot primerni za takšno delo, zato so takšni obiski z njima res užitek. Otroci pa so presenetili pozitivno. Nihče se ju ni bal. Pogumno so ju pobožali, ju držali na povodcu in gledali kako izvajata trikce.  Še največje presenečenje pa je bilo zame to, da nismo bili zunaj. Že res, da je deževalo, ampak v vseh teh letih še nisem doživela, da bi predšolske otroke pes obiskal kar v igralnici. Bravo vzgojiteljici!

Druga predstavitev pa je bila danes, na IV:osnovni šoli v Celju. Ker sem bila na predstavitev poklicana na hitro, je tudi moja odločitev hitro padla- zraven gresta N. in Cuba. N. zato, da bo videl otroke, pa policiste in njihove pse...no, v resnici njega psi skoraj ne ganejo več :) Policiste je pogumno rokoval in malo počvekal, potem pa se mu je že mudilo domov, češ da to ni nič posebno zanimivega.  Je pa priden, kadar je v takšnih situacijah in to šteje največ.

Cuba pa je danes prestala "krst" obiskovanja otrok v vrtcih in šolah. Pravzaprav ne vem, kdaj jo bom peljala na obisk v notranje prostore.Mogoče tudi kmalu.  Za predstavitev zunaj, pa se je danes izkazala več kot odlično. Ne, popolna je bila! Ne vem od kod ob vsej svoji energiji, premore toliko umirjenosti ob prisotnosti otrok. Res sem ponosna na njo. Obožuje otroke. Tudi če so bili malo večji kot je naš N., je ni zavedlo, da to niso odrasli, kjer jim od veselja lahko razbiješ nos. Res me ni skrbelo nič drugega kot to, da bi reagirala pretirano navdušeno. Ampak ni in dokazala je, da je pes s pravim karakterjem. In dvema prestavama :) V drugo je dala takoj, ko smo ji pokazali in vrgli žogico :)
Xana pa.... še vedno in za vedno najboljša sopotnica, otrokom na obiskih super učiteljica in res stabilna bejba. Če Cuba kdaj kaj "podeduje" po njej, naj bo to stabilnost. :)

NexGard zaščita proti klopom in bolham

Letos sem se prvič po skoraj 10 letih odločila, da Scalibor ovratnice nadomestimo z nečem drugim. Sicer me Scalibor nikoli ni razočaral, saj Xana nikoli ob njegovi uporabi ni imela bolh, klop pa, če se je že uspel prisesati na njo, je kmalu končal svoje življenje.

Že lani sem zasledila tablete Nexgard, ki jih pes zaužije in tele, ki so trenutno pri nas v uporabi držijo oz. ščitijo en mesec. Bojda obstajajo še različice,ki ščitijo dlje časa in tudi pred notranjimi zajedalci. Jaz sem tokrat kupila tole, ki ščiti le pred klopi in bolhami. Pa da vidimo. Cena je kar dostopna, res pa je, da je to potem mesečni strošek. Ovratnica Scalibor je sicer res zakon, me pa moti odkar imam otroka in odkar imamo Cubo, ki med igro grize tudi ovratnico Xane. Pa to, da imam dva psa, ki obožujeta vodo in je ovratnica med poletjem precej v vodi, saj se le redko spomnim jo odstranit  preden gresta v vodo. Je pa fino, ker Scalibor nudi dolgotrajnejšo zaščito.

Bomo poročala čez kakšen mesec kako smo zadovoljni in, če bomo ostali pri tabletah ali se vračamo k staremu znancu-Scaliborju :)

Starka Xana

V zadnjem času, sem kar nekajkrat slišala namige o tem, da pišem blog preredko. Ampak, če nimam kaj napisat, se mi vsakdana in slik res ne da objavljat sem gor :) Še en namig pa je bil češ, če bom o Xani napisala le še,ko bo odšla na drugo stran mavrice.


Seveda ne. Blog sicer res ni več namenjen samo njej, ampak pri meni je še vedno na istem mestu.

Pozna se, da nimava več tako aktivnega življenja. Artritis jo zadnje čase zelo resno daje. Hrbtenica in obe zadnji taci niso ok. Tu in tam pa zadnje mesece šepa še na sprednjo taco. Problem je ta, da njeni možgani ostajajo mladi in aktivni, telo pa ne zmore več. Zato jo držim nazaj na sprehodih, ne jemljem je več na naporne in dolge sprehode...

Zdi se mi na se je na hitro postarala. No, niti ne toliko postarala, na hitro se ji je poslabšalo zdravstveno stanje. Sicer je trenutno stabilno. So slabši in boljši dnevi. Se zavedam, da popolnoma pozdravili tega nikoli ne bomo. In ja, leta tečejo tudi njej. Ampak, ona je še vedno carica. In verjamem, da nas čaka z njo še toliko finih doživetij, da tudi objave na blogu ne bodo namenjene samo vsem ostalim.